stavba - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - površina objekta - obrazložitev odločbe
Organ je sicer postopek dopolnil, vendar v njem ni razjasnil neskladja med izdanimi odločbami in ugotovljeno kvadraturo objekta oziroma ni pojasnil, na kakšen način je prišlo do spremembe pri odmeri kvadrature nadomestila za uporabo predmetnega stavbnega zemljišča. Tako izpodbijana odločba ni obrazložena in konkretizirana do te mere, da bi se jo dalo preizkusiti. Zgolj navedba, da odmerna odločba temelji na uradnih evidencah, ob tem pa tožena stranka razpolaga z dokazom, da je bila predhodna kvadratura za odmerno odločbo drugačna, ne zadošča za argumentacijo, na podlagi katere bi bilo mogoče vsebino odločbe preizkusiti in na podlagi katere bi tožeči stranki bilo zagotovljeno učinkovito pravno varstvo.
Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno ugotovila, da je bilo o isti upravni zadevi že odločeno, česar tožnica ne prereka. Zato so podane okoliščine, zaradi katerih je bilo treba obravnavano tožničino zahtevo zavreči.
mednarodna zaščita - subsidiarna zaščita - upravni spor - tožba zaradi molka organa - procesna predpostavka
Iz upravnega spisa je razvidno, da je tožena stranka dne 16. 10. 2019 prejela sodbo Upravnega sodišča RS, s katero je bila odpravljena njena odločba o zavrnitvi prošnje za podaljšanje subsidiarne zaščite. 30-dnevni rok za izdajo nove odločbe iz četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 se je tako iztekel 15. 11. 2019. Iz upravnega spisa je nadalje razvidno, da je tožena stranka 4. 2. 2020 prejela urgenco za izdajo sodbe v nadaljnjih 7 dneh, kar je po poteku 30-dnevnega roka za izdajo nove odločbe. Rok 7 dni se je tako iztekel 11. 2. 2020. Tožba zaradi molka organa je bila nato vložena 25. 2. 2020, torej ni bila vložena preuranjeno.
davki in prispevki od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve - napotitev na delo v tujini - stroški v zvezi z delom - tožbene trditve - vsebina tožbe
Za razlikovanje med službeno potjo in napotitvijo na delo v tujino časovna komponenta ni odločilna. Upoštevati je treba zlasti vsebino in kraj opravljanja dela, primeroma pa je mogoče tudi upoštevati, da je pri napotitvi končni uporabnik storitve naročnik ter da delodajalec za opravljene storitve pričakuje neposredno pogodbeno plačilo. Tako je bilo tudi v obravnavanem primeru, saj je tožnik dohodke dosegal z zaračunavanjem storitev montaže, predelave ter demontaže kovinskih (pol)izdelkov v industrijskih obratih. Delavci so storitve opravljali na različnih lokacijah v Belgiji in Nemčiji, različno dolgo (tudi po več mesecev na posamezni lokaciji), pogoji dela pa izhajajo iz pogodb o zaposlitvi (delo na terenu, pretežno v tujini).
Tožba je samostojno procesno dejanje, zato trditvena podlaga tožbe obsega le navedbe v tožbi. Skladno z ustaljeno sodno prakso to pomeni, da se v njej ni dopustno le pavšalno sklicevati na navedbe iz vlog, podanih v predhodnih fazah postopka, ampak je treba te konkretno opredeliti. Prav tako ni mogoče upoštevati sklicevanja na navedbe v pritožbi v upravnem postopku, saj je tožba v upravnem sporu samostojno pravno sredstvo, njeno utemeljenost pa sodišče presoja le na podlagi v njej konkretizirano navedenih kršitev oziroma tožbenih navedb in zato ne zadostuje sklicevanje na druge vloge.
davek na dediščine in darila - davčna osnova - vrednost nepremičnin - status kmeta - pravnomočnost sklepa o dedovanju - nastanek davčne obveznosti - zastaranje
Kot sledi iz listin, ki so v spisih, konkretno iz klavzule o pravnomočnosti, ki se nahaja na sklepu o dedovanju, je pravnomočnost sklepa nastopila 22. 11. 2011, to je na dan, ki ga je davčni organ pravilno upošteval pri odločanju in ne julija 2010, ko je bil sklep izdan in kot se zatrjuje v tožbi. Pravnomočnost sklepa se namreč ne ugotavlja v razmerju do posameznega udeleženca v postopku, temveč nastopi šele, ko se ne more več izpodbijati s pritožbo.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - pogoji za dodelitev sredstev - plačilo davkov in drugih obveznih dajatev - poravnane obveznosti
Sodišče tozadevno pritrjuje toženki: sporni razpisni pogoj je jasen. Po njem se šteje, da prijavitelj, ki je gospodarski subjekt, pogoja ne izpolnjuje tudi, če nima predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjega leta do dne oddaje vloge; toženka je v postopku ugotovila, da tožnik ni imel predloženih vseh relevantnih obračunov davčnih odtegljajev, s tem ga je seznanila in mu dala možnost izjave; tožnik se o tem ni izjavil in dokazal nasprotnega.
Kolikor tožnik s svojimi tožbenimi navedbami v tej zvezi samo negira neizpolnjevanje spornega pogoja (tj. da nima neporavnanih zapadlih finančnih obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti), pa sodišče izpostavlja, da je treba upoštevati tudi drugi del ubeseditve tega pogoja, tj. da se šteje, da ta pogoj ni izpolnjen, če prijavitelj nima predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev v relevantnem obdobju.
trošarine - zahtevek za vračilo trošarine - pogoji za vračilo - gradbena dejavnost
Z uveljavitvijo ZTro-1 so se spremenili pogoji za vračilo trošarine za stroje v gradbeništvu, saj se sedaj za stroje v gradbeništvu štejejo stroji, ki se uporabljajo pri dejanskem opravljanju dejavnosti, ki se po SKD uvršča v področje „Gradbeništvo“.
Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo zaključil, da je delodajalec podal izjavo, da obravnavani dohodek ne izpolnjuje vseh predpisanih pogojev iz 12. točke prvega odstavka 44. člena ZDoh-2, zato prvostopenjski organ dohodka ni mogel ugodnejše davčno obravnavati. Prvostopenjski organ je torej svojo odločitev oprl na izjavo delodajalca, s to izjavo pa tožnika ni seznanil in mu ni dal možnosti, da se do nje opredeli. Tožnik zato utemeljeno očita, da mu pred izdajo izpodbijane odločbe ni bilo omogočeno, da se izjavi o pravno odločilnih dejstvih in dokazih, na katere je prvostopenjski organ oprl svojo odločitev.
dohodnina - odmera dohodnine - oddajanje premoženja v najem - dohodek iz opravljanja dejavnosti - dohodek fizične osebe - predmet obdavčitve
Dohodek pogodbe, pridobljen na podlagi ustanovitve služnostne pravice rabe predmetne nepremičnine ne predstavlja dohodka iz opravljanja dejavnosti s. p., kot to trdi tožnik, marveč gre za dohodek tožnika kot fizične osebe iz naslova oddajanja premoženja v najem.
rezidentski status - ugotavljanje rezidentskega statusa - prijavljeno stalno prebivališče
V zvezi s tožnikovim negiranjem rezidentstva po 1. točki 6. člena ZDoh-2 z navajanjem dejanskih okoliščin, ki kažejo na njegovo povezanost z Nemčijo (40-letno prebivanje tam, državljanstvo, uresničevanje življenjskih interesov, zdravstveno zavarovanje v Nemčiji) in ne Slovenijo (kjer ima le vikend in s tem povezane stroške ter kamor prihaja le občasno na dopust, letno za največ 2-3 mesece), sodišče tožniku ne daje prav, kajti 1. točka 6. člena ZDoh-2 je jasna – merodajno je le uradno prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji, kot ga je imel do vključno 18. 1. 2017 prijavljenega tožnik, česar tožnik niti ne prereka. S tem, ko tožnik odtlej več ni imel uradno prijavljenega stalnega prebivališča v Sloveniji, pa se je lahko začel šteti za nerezidenta Slovenije po ZDoh-2.
delo na črno - odločba o prepovedi dela na črno - opravljanje dela na črno - zaposlovanje na črno
Delavec pripomb na zapisnik ni podal. Iz njegove izjave pa sledi, da za tožnika opravlja pomožna dela v proizvodnji, sortira izdelke in čisti odlitke. Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, je bil delavec v času nadzora najden za delovnim strojem in ne zunaj objekta. Organ zato tudi po presoji sodišča utemeljeno sledi izjavi delavca in ne (drugačnim) navedbam tožnika, ki so glede na ugotovljeno stanje v času nadzora neprepričljive in tudi v celoti neizkazane.
koncesija - podelitev koncesij - odločba o podelitvi koncesije - uredba Vlade
Sodišče ugotavlja, da 199. člen ZV-1 vlade ne pooblašča, da določi drugačne pogoje za pridobitev koncesije brez javnega razpisa, kot jih določa zakon. Glede na predhodne navedbe pa Uredba o koncesiji za rabo podzemne vode iz vrtine RgS-2/88 tistega, kar iz zakona ne izhaja, niti ne more določiti.
Glede na navedeno določbe prvega odstavka 2. člena Uredbe , po kateri je pogoj za pridobitev koncesije brez javnega razpisa izkazovanje zakonite posesti objektov vodnjaka za črpanje vode iz vodnega vira za stekleničenje in proizvodnjo pijač, ki je bila v zadevi uporabljena kot podlaga za zavrnitev vloge za izdajo vodnega dovoljenja, nezakonita in je v obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti (načelo exceptio illegalis).
ZDoh-2 člen 48, 48/1, 48/3, 48/11, 59. ZDoh-2S člen 48, 48/4, 48/9. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3.
davek od dohodkov iz dejavnosti - ugotavljanje davčne osnove - normirani odhodki - ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov - kršitev pravil postopka - kršitev pravice do izjave v postopku - kontradiktornost postopka
Kontradiktornost postopka in zagotavljanje pravice do izjave stranki v postopku je še posebej pomembno v primeru dokazovanja objektivnih okoliščin, ki kažejo na zavezančev subjektivni element (na zavezančev namen). V obravnavanem primeru namreč zakon (2. točka devetega odstavka 48. člena ZDoh-2 v spremenjenem besedilu z uveljavitvijo novele ZDoh-2S) nalaga davčnim zavezancem, da dokažejo, da v konkretnem primeru zavezančev glavni ali eden od glavnih razlogov za shemo poslovanja ni izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. S tem zakon nalaga davčnim zavezancem dokazno breme, da dokažejo svoj subjektivni element opredeljen z negativnim dejstvom. Takšno dokazovanje pa je še posebej oteženo, zato so pravila dokazovanja v takšnih primerih še posebej pomembna.
dohodnina - status rezidenta - rezident - stalno prebivališče
Gre za ugotavljanje rezidentskega statusa za davčne namene, ki se skladno z ZDoh-2 in ustaljeno sodno prakso, na katero se v odgovoru na tožbo sklicuje tožena stranka, ugotavlja izključno na podlagi slovenske notranje zakonodaje, v kateri ni podlage za uporabo Konvencije med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino o izogibanju dvojnega obdavčevanja, kot se smiselno uveljavlja v tožbi. Njene uporabe pri ugotavljanju rezidentskega statusa na podlagi nacionalne zakonodaje tudi ne narekujejo določbe Konvencije.
davek na dodano vrednost (DDV) - odbitek vstopnega DDV - verodostojna listina - račun - missing trader
Tožba je samostojno procesno dejanje, zato trditvena podlaga tožbe obsega le navedbe v tožbi. Skladno z ustaljeno sodno prakso to pomeni, da se v njej ni dopustno le pavšalno sklicevati na navedbe iz vlog, podanih v predhodnih fazah postopka, ampak je treba te konkretno opredeliti. Prav tako ni mogoče upoštevati sklicevanja na navedbe v pritožbi v upravnem postopku, saj je tožba v upravnem sporu samostojno pravno sredstvo, njeno utemeljenost pa sodišče presoja le na podlagi v njej konkretizirano navedenih kršitev oziroma tožbenih navedb in zato ne zadostuje sklicevanje na druge vloge.
davek na dodano vrednost (DDV) - pravica do odbitka vstopnega DDV - kršitev pravil postopka - kršitev pravice do izjave - kontradiktornost postopka
Izpodbijana odločba je bila izdana, preden je bil tožnici vročen zapisnik z dne 11. 10. 2017 o DIN, izdan na podlagi 140. člena ZDavP-2. Navedeno predstavlja absolutno bistveno kršitev iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, saj je bila z nevročitvijo zapisnika tožnici odvzeta možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. Takšna kršitev pa mora vedno pripeljati do odprave odločbe, ker se vselej domneva, da je vplivala na pravilno odločitev v zadevi. Navedeno velja tudi v primeru, če drugostopenjski upravni organ, po pooblastilu iz prvega odstavka 251. člena ZUP, sam odpravi ugotovljene pomanjkljivosti postopka. Na podlagi dejstev, ugotovljenih po odpravi pomanjkljivosti postopka, drugostopenjski organ odpravi odločbo in sam reši stvar, ali pa s svojo odločbo odpravi odločbo prve stopnje in vrne zadevo organu prve stopnje, da po njegovih pripombah odpravi pomanjkljivosti in izda novo odločbo v upravni zadevi (251. člen ZUP). Ne more pa drugostopenjski organ ravnati, kot je ravnal v obravnavanem primeru, da prvostopenjsko odločbo ob ugotovitvi, da so bila ob njeni izdaji absolutno kršena pravila postopka, obdrži v veljavi. Za kaj takega ZUP nima podlage. Navedeno v obravnavanem primeru pomeni, da tudi, če je drugostopenjski organ na podlagi dopolnjenega postopka ugotovil, da je izpodbijana odločba vsebinsko pravilna, bi jo moral, ker je bila izdana v postopku, v katerem so bila bistveno kršena pravila postopka, odpraviti in izdati novo, ki bi učinkovala z dnevom njene izdaje.
V upravnem spisu se nahaja e-sporočilo, da je bil predmetni izvršilni naslov odložen v osebno mapo tožnika v sistemu eDavki, s katerim se tožnika obvešča, da je bil v portalu eDavki 15. 9. 2017 ob 13:37 uri odložen dokument, ki ga je potrebno tožniku osebno elektronsko vročiti. Iz njega je razvidno tudi opozorilo tožniku, dano v skladu z določbo 85.a členu ZDavP-2, da se vročitev po e poti opravi tako, da se dokument odloži v portal eDavki, naslovniku pa se posreduje informativno sporočilo v portal eDavki ter na njegov e naslov, če ga je posredoval davčnemu organu, da mora dokument prevzeti v 15 dneh. Tožnik je bil z e-sporočilom v portalu eDavki 23. 9. 2017 ponovno opozorjen, da mu je bil v portalu eDavki 15. 9. 2017 ob 13:37 uri odložen naveden dokument. Dne 30. 9. 2017 je bil tožnik tudi seznanjen, da je prišlo do fikcije vročitve dokumenta, zato se v skladu z določbo 85.a člena ZDavP-2 vročitev šteje za opravljeno, dokument pa si lahko tožnik ogleda z uporabo kvalificiranega digitalnega potrdila.
pravica do dodatka k pokojnini - pogoji za pridobitev pravice - zmotna uporaba materialnega prava - zadržanje izvršitve
Vlada kot organ izvršilne oblasti in najvišji organ državne uprave sicer lahko zadrži predpis ministra (prim. 5. člen ZVRS) nima pa pooblastila za zadržanje izvršitve veljavnega zakona. Tega je dolžna izvajati (prim. 4. člen ZVRS). Zato zadržanje uporabe veljavnega ZIPO s strani organa, ki je zakone dolžan izvajati in je nanje vezan, ni mogoče šteti za skladnega z zakonom.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna zaščita - posebna družbena skupina - mladoletni prosilci - preganjanje - huda kršitev človekovih pravic - utemeljen strah - spor polne jurisdikcije
Utemeljen strah pred preganjanjem v izvorni državi ima tožnik kot pripadnik posebne družbene skupine, ki jo v Afganistanu predstavljajo otroci brez staršev, ker obstaja velika verjetnost, da bodo le-ti podvrženi prisilnemu novačenju, spolnemu nasilju, izkoriščanju ali trgovini z ljudmi.
Tožnik je imel v času vložitve prošnje in odločanja tožene stranke o njegovi prošnji kot otrok, ki predstavlja posebno družbeno skupino, utemeljen strah pred preganjanjem v izvorni državi s strani subjektov v smislu 3. alineje 24. člena ZMZ-1, ker mu izvorna država ni sposobna nuditi zaščite.
ZNISESČP člen 2, 2/1, 2/2.. ZUP člen 144, 144/1, 144/1/1.. ZUS-1 člen 19, 19/1, 59, 59/1, 63, 63/1.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - verifikacija stare devizne vloge - prenos sredstev na privatizacijski račun - stranska intervencija - skrajšani ugotovitveni postopek
Iz 19. člena ZUS-1 izhaja, da ima položaj stranke tudi oseba, ki bi ji bila odprava oziroma sprememba izpodbijanega upravnega akta v neposredno škodo, pa ne gre za osebo, ki v skladu s šestim odstavkom 143. člena ter drugim odstavkom 229. člena ZUP ali vsebinsko enake določbe drugega predpisa, ki ureja postopek izdaje upravnega akta, ne bi mogla biti stranski udeleženec v upravnem postopku (prvi odstavek). Dokler v upravnem sporu postopek na prvi stopnji ni končan, sodišče po uradni dolžnosti ali na predlog strank obvesti tretje osebe, če bi ureditev spornega razmerja lahko posegla v njihove pravice ali na zakon oprte neposredne koristi (drugi odstavek). Po prejšnjem odstavku mora sodišče ravnati tudi, če je v spornem pravnem razmerju kakšna tretja oseba udeležena na tak način, da se odločitev lahko sprejme samo enotno tudi zanjo.
V obravnavani zadevi ne gre za situacijo, ki jo predvideva 19. člen ZUS-1. Odločitev v obravnavani zadevi nima vpliva na stranska udeleženca, ki jih predlaga tožeča stranka in odločitev v obravnavani zadevi ne posega v njune pravice. Poleg tega tožeča stranka predlaga udeležbo tujih držav kot stranskih udeležencev v postopku, ki niso podvržene jurisdikciji slovenskega sodišča.