nadaljevanje pravdnega postopka – osebni stečaj – omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika – stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik – vročanje pisanj stečajnemu upravitelju
Ker spada terjatev iz naslova odškodnine, ki jo tožnik uveljavlja v konkretnem pravdnem postopku, v skladu z drugim odstavkom 224. člena ZFPPIPP v tožnikovo stečajno maso, ima stečajni upravitelj na podlagi 78. člena ZPP v zvezi z 245. členom in 386. členom ZFPPIP položaj tožnikovega zakonitega zastopnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0085015
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 339, 339/1. ZFPPIPP člen 242, 242/4, 243, 244.
prekinitev pravdnega postopka – začetek stečajnega postopka – sklep o začetku stečajnega postopka – oklic o začetku stečajnega postopka – nastanek pravnih posledic začetka stečajnega postopka – izdaja plačilnega naloga za plačilo sodne takse – neplačilo sodne takse – sklep o ustavitvi postopka – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker je stečajna upraviteljica priložila pritožbi sklep o pričetku stečajnega postopka proti tožeči stranki, trdi pa tudi, da je bil oklic o začetku stečajnega postopka opravljen isti dan, so nastopile pravne posledice začetka stečajnega postopka (244. člen ZFPPIPP). Ker je sodišče prve stopnje odločalo oziroma izdalo sklep, da se postopek ustavi zaradi neplačila sodne takse po datumu oklica, je podana relativna bistvena kršitev določb ZPP, saj bi moral biti postopek prekinjen.
Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok člen 12, 12/2, 13, 13-a, 13-b, 14, 15.
mednarodni protipraven odvzem otroka – zahteva za vrnitev otroka – namen postopka – upoštevanje odločbe, izdane v državi izvora – soglasje roditelja za trajno preselitev – soglasje za začasno bivanje – izpostavljenost otroka nasilju ali duševni travmi – prilagoditev na novo okolje
Pravilno je sodišče prve stopnje v izpodbijani odločbi poudarilo, da gre za soglasje oziroma naknadno odobritev le v primeru, ko je to nedvoumno izraženo z besedami ali dejanji, ki izražajo strinjanje, da se otroka odpelje s kraja običajnega bivališča oziroma v novem okolju zadrži za nedoločen čas oz. za stalno. Pri ugotavljanju, ali je podana odobritev, je potrebno upoštevati dejansko voljo predlagatelja, njegov subjektivni namen ter na podlagi vseh dejanj oceniti, ali je bilo podano soglasje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060258
ZPP člen 14, 287, 287/2. OZ člen 191, 194, 197, 199. SPZ člen 95, 96.
identično dejansko stanje – vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo – drugačna ugotovitev odločilnih dejstev – nepotreben dokaz – zahtevek na povrnitev vlaganj v tujo nepremičnino – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Iz neprerekanih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožnica, po tem, ko je kupila toženčevo nepremičnino, opravila določena vlaganja. To je nedvomno storila kot kupec nepremičnine in v svojo korist, zato ne gre za tuj posel in posledično ne za poslovodstvo brez naročila. Zavrnitev zahtevka za povračilo zatrjevanih vlaganj ob sklicevanju na 199. člen OZ, je zato materialnopravno napačna.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – STVARNO PRAVO
VSL0060255
OZ člen 52, 55, 55/1, 58. ZIZ člen 272. SPZ člen 49.
začasna odredba za uveljavitev nedenarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetna izkazanost terjatve – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – oblika pogodbe o prenosu nepremičnin – zahtevana obličnost – pisna oblika pogodbe – namen obličnosti – ničnost – konvalidacija nične pogodbe – zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine – sankcija, če pogodba nima potrebne oblike – ustna sklenitev pogodbe – če je bila izpolnjena pogodba, ki ji manjka oblika – teorija realizacije
Neizkazanosti obstoja terjatve v postopku izdaje začasne odredbe ni mogoče utemeljiti s stališčem o absolutni ničnosti vseh ustnih pogodb o prenosu lastninske pravice na nepremičninah. Preveriti je treba, ali je – upoštevajoč namen predpisane oblike – ničnost v danih okoliščinah mogoče uveljaviti. Odločitev o verjetni izkazanosti tožnikovega zahtevka za izstavitev zemljiškoknjižne listine ne more biti sprejeta brez upoštevanja konkretnih okoliščin primera.
ZZZDR člen 12, 12/1, 51, 59, 59/1, 59/2. ZPP člen 8, 229, 257, 258, 258/2, 262, 286b.
obstoj izvenzakonske skupnosti – skupno premoženje – dokazno breme – zaslišanje strank – odsotnost z naroka – najem kredita – odplačevanje kredita
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je med pravdnima strankama obstajalo takšno razmerje, ki ga glede na svojo vsebino in intenzivnost lahko enačimo z zakonsko zvezo.
Ni pomembno, da je bila toženka tista, ki je najela kredit in ga je tudi odplačevala (bodisi sama bodisi s pomočjo prijateljev oziroma prvega toženca), temveč dejstvo, da je bil kredit najet v zvezi s skupnim premoženjem.
glavni postopek zaradi insolventnosti - stranke glavnega postopka - postopek poenostavljene prisilne poravnave - učinki poenostavljene prisilne poravnave - seznam navadnih terjatev - posodobljen seznam terjatev - glasovanje za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave - pisna izjava o soglasju - pogodba o soglasju za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave - pravnomočni sklep o potrditvi prisilne poravnave - izvršilni naslov za prisilno izterjavo terjatev - smiselna uporaba določila tretjega odstavka 215. člena ZFPPIPP - podlaga za prisilno izvršitev terjatev
Po določilu prvega odstavka 56. člena ZFPPIPP je stranka glavnega postopka zaradi insolventnosti vsak upnik, ki v tem postopku uveljavlja terjatev do insolventnega dolžnika. V postopku poenostavljene prisilne poravnave upniki ne prijavljajo svojih terjatev, pač pa so terjatve, na katere učinkuje poenostavljena prisilna poravnava, navedene v seznamu navadnih terjatev. Učinki poenostavljene prisilne poravnave se namreč nanašajo le na tiste upnike, ki so v posodobljenem seznamu navedeni. Iz tega sledi, da ima v tovrstnem postopku položaj stranke le tisti upnik, ki je naveden v seznamu terjatev.
Po določilu četrtega odstavka 221.e člena ZFPPIPP lahko upnik za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave glasuje tako, da izreče soglasje s pisno izjavo o soglasju za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave ali tako, da z dolžnikom sklene pogodbo o soglasju za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave. Torej se večina, potrebna za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave ugotavlja na dva načina. V tem oziru so izjave o soglasju oziroma pogodbe o soglasju iz četrtega odstavka 221.e člena enakovredne.
Res iz določila 122.b člena ZFPPIPP izhaja, da se za poenostavljeno prisilno poravnavo uporabljata le 1. in 2. točka 210. člena ZFPPIPP, vendar po prepričanju pritožbenega sodišča samo zato, ker v postopku poenostavljene prisilne poravnave upniki ne prijavljajo svojih terjatev.
Po določilu tretjega odstavka 215. člena ZFPPIPP je pravnomočni sklep o potrditvi prisilne poravnave izvršilni naslov za prisilno izterjavo terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave proti dolžniku. Smiselna uporaba tega določila pa po presoji pritožbenega sodišča pomeni, da je pravnomočni sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave izvršilni naslov za prisilno izterjavo tistih terjatev, ki so navedene v posodobljenem seznamu terjatev iz četrtega odstavka 221.d člena ZFPPIPP.
Na podlagi zadnjih dveh alinej drugega odstavka 221.b člena ZFPPIPP se v postopku poenostavljene prisilne poravnave smiselno uporabljajo določila 212. do 219. člena tega zakona. Po določilu tretjega odstavka 215. člena ZFPPIPP je pravnomočni sklep o potrditvi prisilne poravnave izvršilni naslov za prisilno izterjavo terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave proti dolžniku. Smiselna uporaba tega določila pa po presoji pritožbenega sodišča pomeni, da je pravnomočni sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave izvršilni naslov za prisilno izterjavo tistih terjatev, ki so navedene v posodobljenem seznamu terjatev iz četrtega odstavka 221.d člena ZFPPIPP. Brez odločitve, da mora dolžnik upnikom plačati terjatve iz posodobljenega seznama skladno z izglasovano poenostavljeno prisilno poravnavo (2. točka izreka izpodbijanega sklepa), pa ta tak sklep sodišča ne more predstavljati podlage za prisilno izvršitev takih terjatev.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5, 12, 12/3, 12/4. ZPP člen 212.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – premoženje – unovčljivost premoženja – predložitev dokazov – zagotovitev sredstev za plačilo sodne takse – finančno stanje – likvidnostno stanje
Tožena stranka je smiselno trdila, da premoženje, ki ga sicer ima (terjatve iz naslova kreditnih pogodb), ni unovčljivo, ker v zvezi z njim potekajo sodni spori (zaradi česar dolžne sodne takse ne more plačati). Da bi to dokazala (tj. da sredstva v navedeni višini, ki so iz bilance stanja sicer razvidna, predstavljajo terjatve iz kreditnih pogodb, v zvezi s katerimi tečejo sodni spori in so zato neunovčljiva), pa bi morala v postopku s predlogom za oprostitev plačila sodne takse predložiti tako kreditne pogodbe kot tudi predlagati vpogled v spise v zvezi s postopki, ki naj bi se vodili za izterjavo terjatev po omenjenih kreditnih pogodbah.
Že po gramatikalni razlagi določbe, ki govori o izvedbi naroka za ugotavljanje dolžnikovega premoženja, pa tudi glede na dikcijo te določbe upniku ob pravočasnem predlogu za razpis naroka ni mogoče naložiti nobenega dodatnega trditvenega ali dokaznega bremena o premoženju dolžnika, kot je to storilo sodišče prve stopnje. Tako postopanje je v nasprotju tudi z namenom postopka po 31. členu ZIZ, katerega cilj je ugotoviti, ali dolžnik ima kakšno premoženje, s katerim upnik ni seznanjen, je pa na to premoženje mogoče poseči za realizacijo upnikove terjatve (breme dokazovanja obstoja predmetov, na katere se lahko opravi izvršba, je ob tem preneseno z upnika na dolžnika).
ZFPPIPP člen 210, 210/1, 210/1-1, 210/1-2, 210/1-3, 210/1-4, 214, 214/1, 215, 215/3, 221b, 221b/2. ZPP člen 274.
spor majhne vrednosti - poenostavljena prisilna poravnava nad toženo stranko - sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave ni izvršilni naslov - zavrženje tožbe
Sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave ni izvršilni naslov. Sodišče s sklepom o potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi le odloči, da se takšna poravnava potrdi in ugotovi vsebino potrjene poravnave, tako da navede delež plačila terjatev upnikov, roke za njihovo plačilo ter obrestno mero, po kateri se obrestujejo terjatve upnikov v obdobju od začetka postopka prisilne poravnave do poteka roka za njihovo plačilo.
vrnitev sodne takse – sodna poravnava – sklenitev sodne poravnave v novem sojenju
V tej pravdni zadevi je bila odločba že izdana (in kasneje razveljavljena), zato ne pride v poštev uporaba tarifne številke 2312 Zakona o sodnih taksah (ZST-1).
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 273, 273/1. ZPP člen 180, 180/1, 154, 154/1, 165, 165/2, 325, 366, 366/1.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – vrste začasnih odredb – sredstva za zavarovanje terjatve – namen zavarovanja – omejitve za začasno zavarovanje – vsebina predloga za izdajo začasne odredbe – določnost zahtevka – stroški postopka – postopek za izdajo začasne odredbe – povrnitev stroškov v zvezi s postopkom za izdajo začasne odredbe – stroški ugovornega postopka – predlog za izdajo dopolnilnega sklepa
Če je zahtevek dajatveni, je glavno merilo za presojo zadostne opredeljenosti zahtevka preizkus, ali bo tožbeni zahtevek zagotavljal ustreznost izvršilnega naslova. Smiselno to velja tudi za sklep o začasni odredbi, saj je tudi ta sklep izvršljiv in za njega veljajo povsem ista načela.
Omejitev za začasno zavarovanje zahtevka je določena v prvem odstavku 273. člena ZIZ. Sodišče ne sme izdati odredbe, s katero ni mogoče doseči namena zavarovanja terjatve. Povedano še drugače, sodišče sme uporabiti le takšno sredstvo za zavarovanje terjatve, ki je primerno za dosego namena zavarovanja.