ZZZDR člen 12, 12/1, 51, 59, 59/1, 59/2. ZPP člen 8, 229, 257, 258, 258/2, 262, 286b.
obstoj izvenzakonske skupnosti – skupno premoženje – dokazno breme – zaslišanje strank – odsotnost z naroka – najem kredita – odplačevanje kredita
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je med pravdnima strankama obstajalo takšno razmerje, ki ga glede na svojo vsebino in intenzivnost lahko enačimo z zakonsko zvezo.
Ni pomembno, da je bila toženka tista, ki je najela kredit in ga je tudi odplačevala (bodisi sama bodisi s pomočjo prijateljev oziroma prvega toženca), temveč dejstvo, da je bil kredit najet v zvezi s skupnim premoženjem.
dolžnost preživljanja otrok – povrnitev izdatkov za preživljanje – preživninska obveznost drugega starša – obstoj izdatkov s preživljanjem – potrebnost izdatkov – odpoved povračilu založenih sredstev – konkludentno ravnanje – pristanek na prikrajšanje – volenti non fit iniuria
Razmerje med pravdnima strankama ni bilo dolgotrajno in sta se starša mld. deklice kmalu razšla. Dejstvo, da je mati šele po sedmih letih vložila očetovsko tožbo in da je bil toženec tedaj spoznan za očeta, še ne pomeni, da se je odpovedala zahtevku po 133. členu ZZZDR oziroma da se je zavedala dolga, pa se je odpovedala pravici, da ga uveljavlja (191. člen OZ). Tudi dejstvo, da je leto dni po rojstvu hčere odklonila DNK test, ne pomeni, da sodišče lahko uporabi načelo volenti non fit iniuria.
IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – STVARNO PRAVO
VSL0085001
ZIZ člen 221, 221/1, 225, 226. SPZ člen 34.
motenje posesti – ureditvena začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – izpraznitev najetega stanovanja in njegova izročitev nazaj v posest – izpraznitev in izročitev nepremičnin – način izvršbe – primernost izvršilnega sredstva – neutemeljenost predloga za izvršbo – določenost predloga za izvršbo – obseg sodnega varstva
Tožnik ni predlagal ustreznega izvršilnega sredstva. Izvršba se lahko opravi le tako, da izvršitelj izroči nepremičnino v posest upniku (tožniku), potem ko je iz nje odstranil osebe in stvari (prvi odstavek 221. člena ZIZ).
Konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče (Haaška konvencija) člen 3. Zakon o obligacionim odnosima (ZOO) člen 200. Orientacijski kriteriji za določanje pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo Vrhovnega sodišča Federacije Bosne in Hercegovine (2006). ZPP člen 341.
spor z mednarodnim elementom – prometna nesreča – Haaška konvencija – pravo kraja nesreče – tuje pravo – bosansko pravo – višina odškodnine – povrnitev nepremoženjske škode – orientacijski kriteriji Vrhovnega sodišča Federacije BiH – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah – skaženost – pravična denarna odškodnina – povrnitev premoženjske škode
Pri odločitvi glede višine odškodnine je sodišče vezano na veljavno pravo BiH. Civilni oddelek Vrhovnega sodišča v Federaciji BiH je na seji 20. 2. 2006 sprejel orientacijske kriterije in višino za določanje pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki sicer služijo poenotenju določanja odškodnin, a hkrati ne predstavljajo matematične formule, na podlagi katere bi se avtomatično izračunavala pravična denarna odškodnina. Pri odmeri je tako potrebno upoštevati vse okoliščine konkretnega primera.
povrnitev nepremoženjske škode – zlom spodnje čeljustnice – poškodbe obraza – izguba zob – poškodba jezika – primarni strah – skaženost – subjektivni kriterij – objektivni kriterij – telesne bolečine – nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem – materialno procesno vodstvo
Pri tožniku je na prvi pogled vidne posledice poškodb mogoče opredeliti za skaženost, kamor sodijo deformacija nosu, brazgotina nad desno zgornjo ustnico in brazgotina pod brado (ostale brazgotine niso na vidnih mestih). Glede na tožnikovo mladost in opaznost deformacije nosu in brazgotin ter tudi ob upoštevanju v pritožbi omenjenih primerov iz sodne prakse, gre tožniku za 1.900,00 EUR višja odškodnina za to vrsto škode, skupaj torej 4.000,00 EUR.
ZTLR člen 28, 28/2, 72, 72/1, 72/2. SPZ člen 9, 27, 27/1, 43, 43/2, 269, 269/2.
lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - sklenitev prodajne pogodbe za nepremičnino - prenos lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje lastninske pravice - dobroverna lastniška posest - dobra vera - pravni laik
Dobroverni lastniški posestnik je lahko le tisti, ki je v opravičljivi zmoti o tem, da je lastnik nepremičnine; ki torej ne ve oz. ne more vedeti, da ni lastnik. Gre za subjektivno prepričanje posameznika, ki lahko nasprotuje zemljiškoknjižnim podatkom, mora pa imeti neko otipljivo podlago, razlago, oz. opravičilo za nepoznavanje zemljiškoknjižnega vpisa.
vrnitev sodne takse – sodna poravnava – sklenitev sodne poravnave v novem sojenju
V tej pravdni zadevi je bila odločba že izdana (in kasneje razveljavljena), zato ne pride v poštev uporaba tarifne številke 2312 Zakona o sodnih taksah (ZST-1).
ZFPPIPP člen 210, 210/1, 210/1-1, 210/1-2, 210/1-3, 210/1-4, 214, 214/1, 215, 215/3, 221b, 221b/2. ZPP člen 274.
spor majhne vrednosti - poenostavljena prisilna poravnava nad toženo stranko - sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave ni izvršilni naslov - zavrženje tožbe
Sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave ni izvršilni naslov. Sodišče s sklepom o potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi le odloči, da se takšna poravnava potrdi in ugotovi vsebino potrjene poravnave, tako da navede delež plačila terjatev upnikov, roke za njihovo plačilo ter obrestno mero, po kateri se obrestujejo terjatve upnikov v obdobju od začetka postopka prisilne poravnave do poteka roka za njihovo plačilo.
Že po gramatikalni razlagi določbe, ki govori o izvedbi naroka za ugotavljanje dolžnikovega premoženja, pa tudi glede na dikcijo te določbe upniku ob pravočasnem predlogu za razpis naroka ni mogoče naložiti nobenega dodatnega trditvenega ali dokaznega bremena o premoženju dolžnika, kot je to storilo sodišče prve stopnje. Tako postopanje je v nasprotju tudi z namenom postopka po 31. členu ZIZ, katerega cilj je ugotoviti, ali dolžnik ima kakšno premoženje, s katerim upnik ni seznanjen, je pa na to premoženje mogoče poseči za realizacijo upnikove terjatve (breme dokazovanja obstoja predmetov, na katere se lahko opravi izvršba, je ob tem preneseno z upnika na dolžnika).
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5, 12, 12/3, 12/4. ZPP člen 212.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – premoženje – unovčljivost premoženja – predložitev dokazov – zagotovitev sredstev za plačilo sodne takse – finančno stanje – likvidnostno stanje
Tožena stranka je smiselno trdila, da premoženje, ki ga sicer ima (terjatve iz naslova kreditnih pogodb), ni unovčljivo, ker v zvezi z njim potekajo sodni spori (zaradi česar dolžne sodne takse ne more plačati). Da bi to dokazala (tj. da sredstva v navedeni višini, ki so iz bilance stanja sicer razvidna, predstavljajo terjatve iz kreditnih pogodb, v zvezi s katerimi tečejo sodni spori in so zato neunovčljiva), pa bi morala v postopku s predlogom za oprostitev plačila sodne takse predložiti tako kreditne pogodbe kot tudi predlagati vpogled v spise v zvezi s postopki, ki naj bi se vodili za izterjavo terjatev po omenjenih kreditnih pogodbah.
glavni postopek zaradi insolventnosti - stranke glavnega postopka - postopek poenostavljene prisilne poravnave - učinki poenostavljene prisilne poravnave - seznam navadnih terjatev - posodobljen seznam terjatev - glasovanje za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave - pisna izjava o soglasju - pogodba o soglasju za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave - pravnomočni sklep o potrditvi prisilne poravnave - izvršilni naslov za prisilno izterjavo terjatev - smiselna uporaba določila tretjega odstavka 215. člena ZFPPIPP - podlaga za prisilno izvršitev terjatev
Po določilu prvega odstavka 56. člena ZFPPIPP je stranka glavnega postopka zaradi insolventnosti vsak upnik, ki v tem postopku uveljavlja terjatev do insolventnega dolžnika. V postopku poenostavljene prisilne poravnave upniki ne prijavljajo svojih terjatev, pač pa so terjatve, na katere učinkuje poenostavljena prisilna poravnava, navedene v seznamu navadnih terjatev. Učinki poenostavljene prisilne poravnave se namreč nanašajo le na tiste upnike, ki so v posodobljenem seznamu navedeni. Iz tega sledi, da ima v tovrstnem postopku položaj stranke le tisti upnik, ki je naveden v seznamu terjatev.
Po določilu četrtega odstavka 221.e člena ZFPPIPP lahko upnik za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave glasuje tako, da izreče soglasje s pisno izjavo o soglasju za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave ali tako, da z dolžnikom sklene pogodbo o soglasju za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave. Torej se večina, potrebna za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave ugotavlja na dva načina. V tem oziru so izjave o soglasju oziroma pogodbe o soglasju iz četrtega odstavka 221.e člena enakovredne.
Res iz določila 122.b člena ZFPPIPP izhaja, da se za poenostavljeno prisilno poravnavo uporabljata le 1. in 2. točka 210. člena ZFPPIPP, vendar po prepričanju pritožbenega sodišča samo zato, ker v postopku poenostavljene prisilne poravnave upniki ne prijavljajo svojih terjatev.
Po določilu tretjega odstavka 215. člena ZFPPIPP je pravnomočni sklep o potrditvi prisilne poravnave izvršilni naslov za prisilno izterjavo terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave proti dolžniku. Smiselna uporaba tega določila pa po presoji pritožbenega sodišča pomeni, da je pravnomočni sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave izvršilni naslov za prisilno izterjavo tistih terjatev, ki so navedene v posodobljenem seznamu terjatev iz četrtega odstavka 221.d člena ZFPPIPP.
Na podlagi zadnjih dveh alinej drugega odstavka 221.b člena ZFPPIPP se v postopku poenostavljene prisilne poravnave smiselno uporabljajo določila 212. do 219. člena tega zakona. Po določilu tretjega odstavka 215. člena ZFPPIPP je pravnomočni sklep o potrditvi prisilne poravnave izvršilni naslov za prisilno izterjavo terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave proti dolžniku. Smiselna uporaba tega določila pa po presoji pritožbenega sodišča pomeni, da je pravnomočni sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave izvršilni naslov za prisilno izterjavo tistih terjatev, ki so navedene v posodobljenem seznamu terjatev iz četrtega odstavka 221.d člena ZFPPIPP. Brez odločitve, da mora dolžnik upnikom plačati terjatve iz posodobljenega seznama skladno z izglasovano poenostavljeno prisilno poravnavo (2. točka izreka izpodbijanega sklepa), pa ta tak sklep sodišča ne more predstavljati podlage za prisilno izvršitev takih terjatev.
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 273, 273/1. ZPP člen 180, 180/1, 154, 154/1, 165, 165/2, 325, 366, 366/1.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – vrste začasnih odredb – sredstva za zavarovanje terjatve – namen zavarovanja – omejitve za začasno zavarovanje – vsebina predloga za izdajo začasne odredbe – določnost zahtevka – stroški postopka – postopek za izdajo začasne odredbe – povrnitev stroškov v zvezi s postopkom za izdajo začasne odredbe – stroški ugovornega postopka – predlog za izdajo dopolnilnega sklepa
Če je zahtevek dajatveni, je glavno merilo za presojo zadostne opredeljenosti zahtevka preizkus, ali bo tožbeni zahtevek zagotavljal ustreznost izvršilnega naslova. Smiselno to velja tudi za sklep o začasni odredbi, saj je tudi ta sklep izvršljiv in za njega veljajo povsem ista načela.
Omejitev za začasno zavarovanje zahtevka je določena v prvem odstavku 273. člena ZIZ. Sodišče ne sme izdati odredbe, s katero ni mogoče doseči namena zavarovanja terjatve. Povedano še drugače, sodišče sme uporabiti le takšno sredstvo za zavarovanje terjatve, ki je primerno za dosego namena zavarovanja.