Zahteve za sodno varstvo ni mogoče vlagati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Da gre pri kaznovanem za nevarnega voznika, izhaja iz prepričljivih ugotovitev, da je vozil pod vplivom alkohola po magistralni cesti v času, ko je bil promet zelo gost.
zahteva za sodno varstvo - varstveni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila - nevarnost voznika
Podlaga za izrekanje varnostnega ukrepa prepovedi vožnje motornega vozila je nevarnost voznika, ki se nakazuje v dveh okoliščinah in sicer iz prejšnje kaznovanosti, ali pa iz narave storjenega prekrška. Da je kaznovani nevaren voznik, izhaja iz ugotovitev, da je najprej odklonil strokovni pregled, ki ga je odredil policist in da je kasneje, kljub temu, da mu je bilo začasno odvzeto vozniško dovoljenje, vozil avtomobil, s čimer je le še potrdil, da ne upošteva pravil varnega obnašanja v cestnem prometu. To pa tudi kaže na večjo stopnjo odgovornosti kaznovanega in da ga je zato šteti kot nevarnega voznika, ki ga je treba za določen čas izločiti iz prometa. Te objektivne okoliščine, ki so navedene tudi v razlogih pravnomočne odločbe, pa kažejo, da je bil podan pogoj iz 2. odstavka 39. člena zakona o prekrških, da se kaznovanemu izreče tudi varstveni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila.
ZP člen 185-2, 216, 221, 221/1. ZTVCP člen 227/1-5, 227/1-8, 41/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev materialnih določb - vožnja po nasprotni strani cestišča
Iz opisa dejanja v pravnomočni odločbi organa prve stopnje je jasno razvidno, da se kaznovanemu očita kršitev 41. člena ZTVCP oziroma da je zapeljal prek namišljene sredine vozišča v trenutku, ko je iz nasprotne smeri prihajalo drugo vozilo. Takšnemu opisu dejanja povsem ustreza pravna opredelitev po 5. točki 1.odstavka 227. člena ZTVCP, tako kot predlaga v svoji zahtevi javni tožilec.
ZPR člen 202, 204, 204-4. CZ člen 371, 371/1-1, 380b/1, 383/1.
zahteva za sodno varstvo - veljavnost carinskih predpisov za tujce
Določbe carinskega zakona, ki veljajo v Republiki Sloveniji, veljajo za vse, ki prestopajo državno mejo Republike Slovenije, tako za državljane Republike Slovenije kot tudi za tujce.
zahteva za sodno varstvo - razlogi - kršitev zakona
Z zahtevo za sodno varstvo ni moč uveljavljati zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Dejstvo, da je kaznovani prejel odločbo organa 2. stopnje kasneje, kot je bilo odločeno na seji senata, ne pomeni kršitve zakona o prekrških.
ZPR člen 34, 37, 37/2, 200, 200/1, 204, 204/2, 207a, 222. CZ člen 386, 386/2, 370, 370/1-2, 380b, 380b/1.
zahteva za sodno varstvo - varstveni ukrep odvzema prevoznega sredstva - pogoji za izrek - upravičenec do vložitve zahteve
1. Uporaba varstvenega ukrepa po 2. odst. 386. člena carinskega zakona je vezana na prekršek, ki je sicer povod za uporabo tega varnostnega ukrepa, ki pa ni vezan le na težo prekrška, kajti za uporabo tega varstvenega ukrepa morajo biti izpolnjeni tudi splošni pogoji, določeni v 34. členu in posebni pogoji iz 2. odst. 37. člena zakona o prekrških.
2. Lastnik odvzetega vozila, s katerim je bil storjen prekršek, katerega pa je storila druga oseba, ni upravičen vložiti zahteve za sodno varstvo.
ZPR člen 203, 203-1, 203-2, 204, 204-4. CZ člen 371, 371/1-1, 380 b, 380b/1-1.
zahteva za sodno varstvo - razlogi
V postopku za sodno varstvo glede na določbo 203. člena zakona o prekrških ni možno uveljavljati razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Po spremenjeni 2. točki 202. člena zakona o prekrških (Ur. l. RS št. 13/93) je odločbo o prekrških mogoče izpodbijati le, če je bila posamezniku, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, izrečena kazen nad 30.000 SIT.
1. Po 2. točki 202. člena zakona o prekrških se lahko zahteva za sodno varstvo vloži zoper odločbo, izdano na drugi stopnji, če je posamezniku za prekršek izrečena kazen nad 5000. tolarjev.
2. Po določbi 1. odst. 202. člena zakona o prekrških se zahteva za sodno varstvo ne more vložiti v primeru, ko je izrečen varstveni ukrep odvzema orožja in streliva.
zahteva za sodno varstvo - kršitev zakona - varstveni ukrep odvzema vozila
Na podlagi 2. odst. 385. člena carinskega zakona je odvzem vozila obvezen varnostni ukrep ne glede na vrednost vozila in vrednost tihotapljenega blaga.
ZP člen 39, 39/2, 186, 186/1-9, 203, 203-2. ZTVCP člen 209, 209/1.
zahteva za sodno varstvo - bistvena kršitev določb postopka - prepovedan dokaz - zapisnik o preizkusu z alkoskopom - izrek varstvenega ukrepa prepovedi vožnje vozila
Zgolj dejstvo, da kaznovani ni hotel podpisati zapisnika o preizkusu z alkoskopom, katerega so organi za notranje zadeve opravili po predpisanem postopku v 1. odstavku 209. člena ZTVCP, še ne daje podlage za sklep, da se na ta dokaz odločba ne sme opirati.
zahteva za sodno varstvo - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - prepovedan dokaz - kršitev materialnega zakona - varnostni ukrep odvzema avtomobila - precejšen dvom o resničnosti ugotovljenih dejstev - upravičeni vlagatelj
1. Dejstvo, da je obdolženi podpisal dostavek v zapisniku, da se ne želi podpisati pod zapisano izjavo, njegovo sklicevanje v pritožbi, da je bila uporabljena sila za pridobitev izjave in možnost pridobitve zdravniškega spričevala kot dokaza o uporabljeni sili, bi pri odločanju v pritožbenem postopku lahko vzbujalo utemeljen sum, da je bila izjava izsiljena.
2. Določbi 2. odstavka 385. člena Carinskega zakona in določbi 1. in 2. odstavka 37. člena zakona o prekrških predpisujeta odvzem predmetov kot neobvezen, vendar ob različnih pogojih, zato ju ni mogoče uporabiti sočasno.
3. Zunajzakonski partner ni upravičen vložiti zahteve za sodno varstvo.
Zoper odločbo, izdano o zahtevi za obnovo postopka, ni mogoče vložiti zahteve za sodno varstvo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
zahteva za sodno varstvo - predlog za uvedbo postopka - namen varnostnih ukrepov - varstveni ukrep prepovedi vožnje - odklonitev preizkusa alkoholiziranosti - pritožba - meje preizkusa organa druge stopnje - dvom o resničnosti ugotovljenih dejstev
Po 5. odstavku 105. člena zakona o prekrških ni predpisano, da bi moral predlog za uvedbo postopka o prekršku obvezno vsebovati tudi stališče predlagatelja, kakšne sankcije naj se obdolžencu izrečejo. Organ druge stopnje v pritožbenem postopku odločbo o prekršku lahko spremeni in sam izreče varstveni ukrep ali v daljšem trajanju, če je to predlagala pritožba.
Odklonitev preizkusa alkoholiziranosti pomeni pri storjenem prekršku le neposlušnost, ne pa že neposredno ogrožanje varnosti prometa.
Izpodbijana odločba organa druge stopnje ob ugotovitvi, da obdolženec še ni bil kaznovan, sklepa o njegovi nevarnosti le iz narave prekrška, vendar pri tem upošteva abstraktno vsebino predpisanega prekrška, ne pa tudi okoliščine konkretnega obdolženčevega ravnanja, ki so edino lahko podlaga za sklepanje o njegovi nevarnosti, zato je obstajal utemeljen dvom o resničnosti odločilnih dejstev.
zahteva za sodno varstvo - kršitev materialne določbe zakona ali predpisa - izrek varstvenega ukrepa prepovedi vožnje
Organ druge stopnje je v obrazložitvi odločbe navedel, da na podlagi ravnanja kaznovanega, ki je z odklonitvijo preizkusa alkoholiziranosti onemogočil pooblaščeni osebi učinkovito nadzorstvo nad enim od temeljnih pogojev varnega prometa, posebej še zato, ko na znak pooblaščene osebe ni ustavil avtomobila, kasneje pa je vozil kljub temu, da mu je bilo začasno odvzeto vozniško dovoljenje, s čemer je le še potrdil, da ne upošteva pravil varnega obnašanja v cestnem prometu, torej iz narave kršitve ocenil, da je pri njem podana večja stopnja odgovornosti in da ga je zato šteti kot nevarnega voznika, ki ga je treba za določen čas izločiti iz prometa, navedene objektivne okoliščine pa kažejo, da je bil podan pogoj iz 2. odst. 39. člena zakona o prekrških, da se kaznovanemu poleg denarne kazni izreče še varnostni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila.