prostovoljno zavarovanje civilne odgovornosti - zavarovalna vsota - valorizacija zavarovalne vsote - načelo denarnega nominalizma - objektivna odgovornost delodajalca nesreča pri delu - povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - zapadlost terjatve - zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti - uveljavitev OZ in ZPOMZO-A - enotna sodna praksa - sprememba sodne prakse - trajanje sodnega postopka in višina denarne odškodnine
Ko je pravna prednica tožene stranke na zboru delegatov rizičnih skupnosti premoženjskih in osebnih zavarovanj dne 26.6.1989 sprejela sklep o valorizaciji kritnih obveznosti zavarovalnice iz zavarovalnih pogodb, ni s tem kršila določbe 394. člena ZOR, marveč, še več, prilagodila se je takratni praksi sodišč, ki so zaradi nezmerne inflacije in varstva oškodovancev upoštevala zavarovalne vsote najprej glede na čas sklenitve pogodbe, potem glede na čas škodnega dogodka in čas sojenja, končno pa so uporabila neposredno valorizacijo zavarovalnih vsot, kar vse je končno dobilo svoj odsev v Zakonu o obveznih zavarovanjih v prometu iz leta 1994.
Ni ne pravnega ne siceršnjega razloga, da nekomu, ki ima zdravstvene težave (tu revizija omenja tegobe v zvezi z bolezenskimi težavami z okoljem) ne bi šla odškodnina zaradi skaženosti, če je ta objektivno podana in če zaradi nje prizadeti duševno trpi, kar oboje je bilo ugotovljeno.
Koristoljubje kot podlaga za izrek stranske denarne kazni je odločilno dejstvo, na katerem temelji odločba o izreku takšne kazni (2. odstavek 36. člena KZ). Zato mora biti tudi to kot ostala odločilna dejstva, ki se nanašajo na kaznivo dejanje in krivdo, ugotovljeno pravilno in popolno.
V primeru, ko koristoljubje ne predstavlja kvalifikatorne okoliščine, v opisu dejanja v obtožnem aktu te okoliščine ni potrebno posebej navajati.
upravičenci za denacionalizacijo - pravna oseba - status pravne osebe ob podržavljenju - prenehanje pravne osebe zaradi likvidacije
Iz 9a člena ZDen izhaja, da so do denacionalizacije upravičene tiste pravne osebe, ki so imele ob podržavljenju status pravne osebe. Če je pravna oseba zaradi likvidacije prenehala obstajati, tožnica ni njena pravna naslednica.
ZZZDR-C člen 39.ZZZDR člen 106.ZUstS člen 44. ZUS člen 74.
stiki z otroki - stvarna pristojnost upravnega sodišča
Za presojo zakonitosti dokončnih odločb ministrstva, pristojnega za družino, izdanih na podlagi 1. odstavka 39. člena ZZZDR-C je stvarno pristojno upravno in ne sodišče splošne pristojnosti.
pravica do nadomestila preživnine za otroka - postopek za priznanje pravice do nadomestila - položaj aktivne stranke v postopku - preživninski zavezanec
Z navedbami, da je poravnal preživninsko obveznost, preživninski zavezanec ne more izkazati pravnega interesa v postopku uveljavitve pravice otroka do nadomestila preživnine.
Sodišče mora obrazložiti zamudno sodbo enako kot sodbo po opravljeni kontradiktorni obravnavi. Prihranjeno mu je le ugotavljanje dejanskega stanja. Torej tudi pri zamudni sodbi mora biti iz njene obrazložitve razvidno, katera pravno pomembna dejstva iz tožbe je vzelo sodišče kot dejansko podlago svoje odločitve in na katero pravno normo jo je oprlo.
V primeru, ko je zoper obdolženca tekel kazenski postopek zaradi več kaznivih dejanj, pripor pa je bil odrejen le v zvezi z nekaterimi od njih, je navezna okoliščina za vštevanje pripora enoten kazenski postopek (2. odstavek 49. člena KZ).
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - enotna odškodnina za vse oblike negmotne škode - poškodba hrbtenice
Če se zaradi izjemno hudih posledic telesnih poškodb posamezne oblike običajno relativno samostojnih nepremoženjskih škod tako prepletajo, da jih ni mogoče ločevati, se lahko prisodi enotna denarna odškodnina.
tožba za prenehanje vznemirjanja lastninske pravice - negatorna tožba - tožba za varstvo služnostne pravice služnost hoje in vožnje - konfesorna tožba - imisije - nedovoljene imisije
Dejanska podlaga v tožbi je dopuščala le opredelitev, kot jo je naredilo pritožbeno sodišče, da je namreč toženka z naložitvijo tramov na svoji parceli ob vratih v žični ograji tožnici onemogočila prehod in prevoz skozi ta vrata (na sosednjo parcelo tožničine sestre in po njej naprej) do tožničine parcele. Zato je pravilna pravna kvalifikacija, da je toženka s takim ravnanjem tožnici onemogočila izvrševanje morebitne služnostne pravice hoje in voženj za potrebe svoje parcele. Tožnica bi morala ob taki dejanski podlagi zahtevati varstvo služnostne pravice po 57. členu ZTLR in temu ustrezno opredeliti tožbeni zahtevek, ne pa varstvo lastninske pravice na svoji parceli po 42. členu ZTLR.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izvršilni postopek - sprememba dolžnika - novo izvršilno sredstvo
V tej zadevi gre za situacijo, ko je po izdaji sklepa o izvršbi prišlo najprej do spremembe dolžnika in nato še do spremembe predlaganega izvršilnega sredstva proti novemu dolžniku, vendar nobena od navedenih sprememb ne vpliva na spremembo pristojnosti izvršilnega sodišča. Pri obeh spremembah gre namreč še vedno za isto izvršilno zadevo, zaradi izterjave iste terjatve, ki se je začela v istem izvršilnem postopku že leta 1999.
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Prisoja pravične denarne odškodnine za telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšane življenske aktivnosti zaradi poškodbe, zdrobljen zlom leve nadlahtnice.
denacionalizacija - sila, grožnja ali zvijača državnega organa oziroma predstavnika oblasti - sklenitev prodajne pogodbe za nepremičnino - dokazovanje
Pri reševanju zahtev po 5. členu ZDen se zahteva, da se ugotovi konkretno, v kakšni obliki in kdo je izvajal pritisk oziroma grozil, ne pa, kakšni so bili pritiski kar nasploh zaradi takratnih družbenih razmer.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - napoved pritožbe - sojenje v nenavzočnosti obdolženca
Ker obdolženec ni bil navzoč pri razglasitvi sodbe, bi bila njegova odpoved pravici do pritožbe pravno upoštevna le, če bi ga sodišče seznanilo z izrečeno sodbo in ga poučilo o njegovih pravicah in dolžnostih v zvezi s pritožbo.
izročitev tujca tuji državi - odločba o izročitvi - stranka v postopku
Ministrstvo za pravosodje RS ne more biti tožena stranka v upravnem sporu, v katerem se presoja zakonitost akta drugega organa, v tem primeru odločbe, ki jo je izdal minister za pravosodje kot oseba z javnim pooblastilom za odločanje o izročitvi tujca tuji državi.
upravičenci do denacionalizacije - pravna oseba - pravno nasledstvo - dolžnost predložitve dokaza o pravnem nasledstvu
Pravna oseba je denacionalizacijska upravičenka, če med drugim izpolnjuje pogoje pravnega nasledstva po pravni osebi, kateri je bilo premoženje podržavljeno. Dolžnost vlagatelja je, da zahtevi za denacionalizacijo predloži tudi dokaze o pravnem nasledstvu. Dokazno breme v postopku denacionalizacije je na strani vlagatelja zahteve za denacionalizacijo.
Ob razpisu obravnave je prvostopni organ upravičeno štel vlogo investitorja za izdajo gradbenega dovoljenja za popolno, saj je razpolagal z vsemi povratnicami o vročitvi lokacijskega dovoljenja.