odškodnina za nepremoženjsko škodo – invalidnina – pomen invalidnine pri določanju denarne odškodnine – višina odškodnine – načelo objektivne pogojenosti odškodnine
Dejstvo, da oškodovanec prejema invalidnino, je treba (po prostem preudarku) upoštevati pri odmeri odškodnine za trajne posledice. Ta okoliščina je že inkorporirana v uporabo načela objektivne pogojenosti ter zato še dodatno zmanjševanje siceršnje odškodnine ni pravilno.
Preživnina se ob oceni otrokovih potreb določi glede na materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. Zato ni pomembno le njegovo premoženjsko stanje, temveč tudi, kakšne so njegove možnosti za zaslužek v danem okolju, upoštevajoč njegovo izobrazbo ter zdravstveno stanje.
Toženca se na navideznost darilne pogodbe proti pošteni tretji osebi ne moreta sklicevati, zato bi moralo sodišče utemeljenost zahtevka po paulijanski tožbi presojati po pravilih, ki veljajo za neodplačen in ne odplačen posel. Ali je bilo pri tem spoštovano načelo enakovrednosti dajatev, zato ni bistveno.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - izobraževanje - izobraževanje delavcev
Tožnik je vedel za izobraževanje, saj je bil z njim seznanjen in se ga iz neupravičenega razloga ni udeležil. ZDR v 172. členu ureja izobraževanje, ki je določeno kot pravica in dolžnost delavca do stalnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja v skladu s potrebami delovnega procesa, z namenom ohranitve oziroma širitve sposobnosti za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi, ohranitve zaposlitve ter povečanja zaposljivosti. To pomeni, da je opustitev obveznega izobraževanja kršitev delovnih obveznosti, zaradi česar je tožena stranka tožniku utemeljeno podala opozorilo pred odpovedjo iz 1. odstavka 83. člena ZDR.
Tožnik se je v času, ko je izvajal dela receptorja v igralnici, neprimerno, nedostojno in neprofesionalno vedel do dveh gostov, ki sta želela vstopiti v igralnico in jima je brez utemeljenega razloga onemogočil vstop. Z opisanim ravnanjem je storil kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja iz 3. alinee prvega odstavka 88. člena ZDR.
zahtevek na sklenitev najemne pogodbe za nedoločen čas - stanovanjska pravica - pravica začasne uporabe stanovanja - namembnost stanovanja - opravljanje hišniških opravil
Stanovanjska pravica, ki jo je tožnica pridobila po ZSR iz leta 1966 in je bila vezana na opravljanje hišniških del, se je z uveljavitvijo novega zakona preoblikovala v pravico začasne uporabe stanovanja, ki je bila strogo vezana na opravljanje službene dolžnosti. Tožnica ob uveljavitvi SZ torej ni imela stanovanjske pravice kot „pravice do trajne uporabe stanovanja v družbeni lasti za zadovoljevanje osebnih in družinskih potreb“, zgolj takšna stanovanjska pravica bi ji dajala upravičenja do sklenitve najemne pogodbe za nedoločen čas.
ZZZDR člen 12, 12/1, 12/2, 51, 51/2. SPZ člen 8, 48, 54.
obstoj izvenzakonske skupnosti – ugotovitvena tožba - predhodno vprašanje - skupno premoženje - posebno premoženje - obseg premoženja - ustno izražena volja zapustnika - obličnost
O obstoju izvenzakonske skupnosti ni možno odločati kot o tožbenem zahtevku; tožba s takim zahtevkom ni dovoljena.
Določbe SPZ o prirasti in pridobitvi lastnine ne veljajo za pridobitev in ureditev skupnega premoženja zakoncev.
„Skupne finance“ ne pomeni, da morata imeti partnerja dobesedno fizično združena vsa svoja sredstva in da z njimi v celoti skupno razpolagata. Zadostuje že, da sredstva, ki jih z delom pridobi eden, delno porabi tudi za kritje izdatkov, ki bi bili v primeru neobstoja zveze stroški drugega partnerja. Vsekakor pa se dopušča določeno ravnanje partnerja, da v večji meri sam odloča o konkretni porabi sredstev, ki jih sam zasluži.
Materialnopravno zmotno je stališče, da je tožnik tisti, ki mora dokazati, da bi ob preostali delovni zmožnosti lahko dobil delo. To dejstvo sodi v toženkino dokazno breme.
Tožeča stranka ni izkazala verjetnosti obstoja terjatve po 255. členu OZ, saj tožena stranka razpolaga s premoženjem, ki omogoča poplačilo njene terjatve, zato je bil predlog za izdajo začasne odredbe pravilno zavrnjen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065497
OZ člen 179, 352. 352/1, 381. ZPP člen 154, 154/2, 165, 165/1, 212, 285, 328, 339, 339/1.
povzročitev škode – neposlovna odškodninska odgovornost – povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode – pravična denarna odškodnina – prenehanje obveznosti – zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka – vedenje o obsegu škode – prepoved reformatio in peius – dokazovanje – tuja nega in pomoč – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti – primarni strah – sekundarni strah – skaženost – tabela invalidnosti – razpravno načelo – materialno procesno vodstvo – zamuda z izpolnitvijo denarnih obveznosti – zamudne obresti – procesne obresti – poprava sodbe – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – stroški postopka
V obravnavanem primeru gre za neposlovno odškodninsko odgovornost, v okviru katere mora toženec po zakonu plačati tožniku odškodnino za vso pravno priznano škodo v smislu 179. člena OZ. Ocena obsega takšne škode temelji na dejanskih okoliščinah in zgolj te so lahko podlaga za odločanje sodišča prve stopnje. Dodatno pojasnilo izvedenca o stopnji invalidnosti glede na tabelo zavarovalnice je lahko kvečjemu indic, ki pripomore k prepričljivosti dokazne ocene sodišča, ni pa bistvena okoliščina za ugotavljanje škodnih posledic pri tožniku. Njena dokazna moč je odvisna od pojasnila tabele invalidnosti in dejanskih okoliščin, ki so v njej upoštevane.
Četudi premoženjska in nepremoženjska škoda izvirata iz istega škodnega dogodka, imata odškodninski terjatvi iz naslova premoženjske škode in iz naslova nepremoženjske škode različno dejansko in pravno podlago. Zastaranje vsake izmed njih začne posledično teči takrat, ko bi tožnik prvič lahko uveljavljal zahtevek iz tega naslova, in to neodvisno od teka zastaralnega roka za terjatve iz drugih naslovov.
Sodišče je v pravdi dolžno postopati tako, da je v razmerju do strank nepristransko. Navedeno je tudi razmejitveni kriterij pri presoji, do kod seže pooblastilo iz 285. člena ZPP. Pozivanje stranke, da glede na aktualno procesno gradivo (še) ni uspela dokazati svojega zahtevka in naj zato le-tega dopolni, bi takšno dolžno nepristranskost sodišča kršilo na račun nasprotne stranke.
izbris brez likvidacije - dovoljenje lastnika za poslovanje družbe na naslovu - poslovanje družbe
Predlagateljica kot lastnica objekta na naslovu I. ni izkazala, da na tem naslovu ni dovolila družbi registrirati svojega poslovnega naslova. Glede na ugotovljeno tesno sorodstveno povezanost med predlagateljico in družbenico družbe, ki je njena mati, kakor tudi med zastopnikoma družbe, ki sta njena starša, ni verjetno, da družba njenega dovoljenja za poslovanje na naslovu I. ne bi imela.
OZ člen 631, 649, 649/1, 649/2, 1035, 1036. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju člen 5, 6. ZJN-2 člen 4.
Sprejem naročila, s katerim je vzpostavljeno dolžniško razmerje med asignantom in asignatarjem, mora biti nedoumno in jasno izražen, saj je njegova posledica nastanek dolžniškega razmerja.
Tako Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju v 5. in 6. členu, kot 631. čl. OZ predvidevata plačilo naročnika podizvajalcu zgolj v primeru, da podizvajalec (sodelavec) izkaže, da je izvajalčeva terjatev pripoznana oz. da je glavni izvajalec svojo, iz podizvajalčevih računov izhajajočo obveznost, potrdil.
gradbena pogodba - jamčevanje za napake - poslovna odškodninska odgovornost
S plačilom odškodnine zaradi poslovne odškodninske odgovornosti se bo za tožečo stranko vzpostavil enak položaj, kot če bi tožena stranka pravilno izpolnila pogodbeno obveznost.
Oporoka, s katero naj bi pokojni tožnikoma „odplačal“ delo, ki sta ga zanj odpravila, je bila razglašena za neveljavno, zato je odpadla oziroma se ni uresničila podlaga za njuno „poplačilo“ pomoči, ki sta jo osem let nudila pokojnemu. To pa predstavlja zakonski dejanski stan iz tretjega odstavka 190. člena OZ. Ker razmerje ni bilo neodplačne narave, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno in ugotavljalo, dejansko okoriščenje na strani pokojnega, ki je za tožnika sočasno predstavljajo prikrajšanje.
kaznovanje stranke – žalitev sodišča in odvetnika v vlogi – denarna kazen
Sodišče je pritožnika kaznovalo z denarno kaznijo v višini 300,00 EUR, ker je pri pisanju vloge uporabljal poniževalen in zaničujoč ton in slog, njegove besede pa v ničemer ne pripomorejo k utemeljitvi vloženega pravnega sredstva, ampak, nasprotno, postopek po nepotrebnem obremenjujejo. Ker v odločbi o kaznovanju povzeti zapisi niso v neposredni zvezi s trditvami in navedbami, ki bi bile relevantne za odločanje o pritožbi, ne pomenijo dopustnega izvrševanja pravice do izjavljanja v postopku.
STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0078692
ZZZDR člen 51, 56.
skupna lastnina - solastnina - sporna narava premoženja – skupno premoženje zakoncev - odgovornost za stanovanjske obveznosti
Toženec od vsega začetka trdi, da je solastnik in ne skupni lastnik stanovanja, saj je stanovanje tako kupil in se tudi vknjižil kot solastnik do ½. Ob takih ugovornih navedbah je tožeča stranka tista, ki bi morala zatrditi, da je stanovanje kljub drugačnemu zemljiškoknjižnemu stanju skupno premoženje zakoncev. Tega trditvenega bremena samo z navedbo, da sta solastnika mož in žena, ni zmogla.
izredna pravna sredstva – obnova postopka – predlog za obnovo – pogoji za obnovo
Tožena stranka ni pojasnila, zakaj do predlaganih dokazov ni mogla priti prej (že tekom pravdnega postopka), zato njenemu predlogu za obnovo pravilno ni bilo ugodeno.
vrnitev v prejšnje stanje - zamuda naroka - oprava naroka - splošno znana dejstva - pravica do izjave - upravičen vzrok zamude
Sodišče splošna znana dejstva pozna, vendar to ne pomeni, da notorna dejstva niso predmet obravnavanja. Tudi glede njih mora biti strankam omogočeno, da se o njih izjavijo.
vrnitev v prejšnje stanje - sprememba sedeža odvetniške družbe – opravičljiv razlog - bolezen
Okoliščina, da je bila sprememba sedeža odvetniške družbe objavljena na AJPES, ne spreminja dolžnosti stranke oziroma njenega pooblaščenca, da sodišče obvesti o spremembi sedeža, kot to določa 145. člen ZPP.
zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo
Tožnik je uveljavil sodno varstvo po izteku 30 dnevnega roka iz določbe tretjega odstavka 200. člena ZDR-1. Zato je bilo potrebno tožnikovo tožbo kot prepozno zavreči.
začetek stečajnega postopka – poslovni račun družbe v stečaju – blokada sredstev na računu – sklep o zavarovanju s predhodno odredbo – položaj organizacije za plačilni promet v stečajnem postopku – prenos iz posebne v splošno razdelitveno maso
Zaradi ustavitve postopka zavarovanja Okrajno sodišče v Domžalah v zadevi sicer res ne bo izdalo nobenega sklepa več, vendar to ne pomeni, da sklepa, na podlagi katerega bo tožena stranka dolžna sprostiti blokirana denarna sredstva tožnice, ne bo izdalo drugo sodišče, tj. stečajno sodišče.
S pravnomočnim sklepom o zavarovanju, v delu, ki se nanaša na ugotovitev, da upnikova ločitvena pravica ostane v veljavi, Okrajno sodišče v Domžalah ni prejudiciralo obstoja ločitvene pravice. Z njeno ohranitvijo je zgolj začasno uredilo položaj, o katerem (tj. o obstoju oziroma neobstoju ločitvene pravica) pa bo dokončno odločeno tekom (ločenega) stečajnega postopka.
Položaj tožene stranke, ki ga ima kot organizacija za plačilni promet v postopku zavarovanja, je primerljiv z izvršiteljevim, kolikor kot pomožni organ sodišča pod vodstvom sodišča opravlja neposredna dejanja izvršbe (blokado in izplačilo sredstev).