OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065497
OZ člen 179, 352. 352/1, 381. ZPP člen 154, 154/2, 165, 165/1, 212, 285, 328, 339, 339/1.
povzročitev škode – neposlovna odškodninska odgovornost – povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode – pravična denarna odškodnina – prenehanje obveznosti – zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka – vedenje o obsegu škode – prepoved reformatio in peius – dokazovanje – tuja nega in pomoč – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti – primarni strah – sekundarni strah – skaženost – tabela invalidnosti – razpravno načelo – materialno procesno vodstvo – zamuda z izpolnitvijo denarnih obveznosti – zamudne obresti – procesne obresti – poprava sodbe – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – stroški postopka
V obravnavanem primeru gre za neposlovno odškodninsko odgovornost, v okviru katere mora toženec po zakonu plačati tožniku odškodnino za vso pravno priznano škodo v smislu 179. člena OZ. Ocena obsega takšne škode temelji na dejanskih okoliščinah in zgolj te so lahko podlaga za odločanje sodišča prve stopnje. Dodatno pojasnilo izvedenca o stopnji invalidnosti glede na tabelo zavarovalnice je lahko kvečjemu indic, ki pripomore k prepričljivosti dokazne ocene sodišča, ni pa bistvena okoliščina za ugotavljanje škodnih posledic pri tožniku. Njena dokazna moč je odvisna od pojasnila tabele invalidnosti in dejanskih okoliščin, ki so v njej upoštevane.
Četudi premoženjska in nepremoženjska škoda izvirata iz istega škodnega dogodka, imata odškodninski terjatvi iz naslova premoženjske škode in iz naslova nepremoženjske škode različno dejansko in pravno podlago. Zastaranje vsake izmed njih začne posledično teči takrat, ko bi tožnik prvič lahko uveljavljal zahtevek iz tega naslova, in to neodvisno od teka zastaralnega roka za terjatve iz drugih naslovov.
Sodišče je v pravdi dolžno postopati tako, da je v razmerju do strank nepristransko. Navedeno je tudi razmejitveni kriterij pri presoji, do kod seže pooblastilo iz 285. člena ZPP. Pozivanje stranke, da glede na aktualno procesno gradivo (še) ni uspela dokazati svojega zahtevka in naj zato le-tega dopolni, bi takšno dolžno nepristranskost sodišča kršilo na račun nasprotne stranke.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074201
OZ člen 190, 198. SPZ člen 66. ZTLR člen 14.
uporaba tuje stvari v svojo korist – pojem tuje stvari – solastnina – dogovor o delitvi solastnine – prikrajšanje – privolitev v prikrajšanje – trditvena podlaga tožbe – sklepčnost tožbe
Z dogovorom, kakršen je bil sklenjen v obravnavanem primeru, še ni prišlo do delitve solastnine, saj ta ne zajema vseh prostorov v hiši, delna delitev pa ni mogoča; poleg tega dogovor ni bil realiziran v zemljiški knjigi.
Dejstvo, da je imel solastnik sporne prostore v posesti, kaže le na to, da je druga solastnica privolila v svoje prikrajšanje. Privolitev lahko kadarkoli prekliče, kar je storila s tem, ko je zahtevala plačilo uporabnine.
Pravni stranki sta na podlagi kupoprodajne oziroma darilne pogodbe pridobili le takšne pravice, ki sta jih imela njuna prednika; to pa je pravica do souporabe prostorov (sorazmerno njunemu solastniškemu deležu), ne pa izključne uporabe.
Dejstvo, da etažna lastnina ni vzpostavljena, v tovrstnih sporih ni relevantno. Pojma ''tuja stvar'' iz 198. člena OZ namreč ni mogoče interpretirati na način, kot je to opredeljeno v SPZ in ZZK-1, torej, da gre za stvar, ki je lahko predmet samostojnih pravic.
Prikrajšanje je enako znesku povprečne tržne najemnine.
Za utemeljenost zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve je odločilno, da je toženec tisti, ki sam uporablja garsonjero in da je toženec tisti, ki je tožnici onemogočil uporabo garsonjere na tak način, kot ga je ta uporabljala do izselitve.
vzpostavitev etažne lastnine - pridobitelj posameznega dela stavbe - prenehanje udeleženca zaradi stečaja - skrbnik za posebni primer - singularni pravni naslednik
Če je v zemljiško knjigo že vpisan (nov) lastnik nepremičnin, ki so bile v lasti stečajnega dolžnika, ni ne potrebno ne upravičeno temu udeležencu, ki je prenehal, postavljati skrbnika za posebni primer, saj ima premoženje znanega lastnika.
ara - vrnitev are - vrnitev dvojne are - odgovornost stranke za neizpolnitev pogodbe - nepričakovano ravnanje tretjega - skupno premoženje
Ravnanje zakonca, ki želi drugemu zakoncu preprečiti prodajo skupnega premoženja brez njegovega soglasja, ne pomeni (za zakonca, ki je stranka posla) nepričakovanega ravnanje tretjega, ki bi zakonca prodajalca odvezal odgovornosti za neizpolnitev posla in s tem za plačilo dvojne are.
Prodajalec, ki je odgovoren za neizpolnitev pogodbe, je tisti, ki je dolžan vrniti (dvojno) aro, čeprav je znesek (ene) are zanj prejel posrednik.
URS člen 2. ZZZDR člen 81, 82, 82a, 82b, 82c, 131.
preživnina za zakonca – sorazmernost – človekovo dostojanstvo – splošna svoboda ravnanja – zakonska zveza
Ustavnopravno in vrednotno izhodišče inštituta preživnine za zakonca je bistveno šibkejše kot ustavnopravno in vrednotno izhodišče inštituta preživnine za otroka.
Zavezancu ni mogoče nalagati, naj se žrtvuje še kako drugače, kot s plačevanjem preživnine iz obstoječih dohodkov.
Oba dediča sta sicer v enakem položaju glede kriterijev iz 2. in 3. alineje 7. člena ZDKG, v tej situaciji pa je gotovo pomembno, da se je za prevzemnico določena dedinja še naprej po svojih močeh trudila pri ohranjanju kmetije, prav tako pa ni brez pomena dejstvo, da je vdova zapustnika z njo sklenila pogodbo o dosmrtnem preživljanju, katere predmet je delež na zaščiteni kmetiji ter ob zaslišanju izrecno soglašala s tem, da se jo določi za prevzemnico.
IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – SODNI REGISTER
VSL0063698
ZSReg člen 7, 7/1, 8, 8/1, 8/5, 43, 43/1. ZIZ člen 16a, 16a/2, 41, 41/2.
predhodna odredba – dolžnikov ugovor zoper izvršilni sklep – identifikacijski podatki upnika – sprememba firme upnika – objava v sodnem registru – publicitetni učinek
Sodni register je javna knjiga. Vpisi v sodni register, ki so javno objavljeni po prvem odstavku 43. člena ZSReg (na spletnih straneh AJPES), imajo publicitetni učinek. To pa pomeni, da ima vpis posameznega podatka v sodni register nasproti tretjim pravni učinek od dneva objave vpisa tega podatka v sodni register in se nihče ne more sklicevati na to, da od dneva, ko je bil vpis posameznega podatka v sodni register objavljen po prvem odstavku 43. člena ZSReg, ni poznal tega podatka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0079209
ZPP člen 319, 319/2.
zavrženje tožbe – res iudicata – prepoved odsvojitve in obremenitve – vpis prepovedi odsvojitve in obremenitve v zemljiško knjigo – publicitetni učinek – sklenitev kupoprodajne pogodbe
Od dneva vpisa prepovedi odsvojitve in obremenitve v korist drugotožene stranke niso dovoljeni nobeni zemljiškoknjižni prenosi lastninske pravice, o čemer bi se tožeča stranka z vpogledom v zemljiško knjigo lahko prepričala.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - posredni oškodovanci - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega (otrok) - odmera odškodnine
Odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega, do katere so upravičeni posredni oškodovanci, pomeni enotno obliko nepremoženjske škode zaradi smrti bližnjega. Obsega oškodovančevo trpljenje zaradi najrazličnejših prikrajšanj na nepremoženjskem področju, nastalo zaradi smrti bližnjega. Le izjemoma, če prizadetost posrednega oškodovanca preraste v novo, samostojno obliko škode, ki je ni mogoče umestiti v sklop prizadetosti ob takem škodnem dogodku, se dopušča še posebno odškodnino na podlagi 179. člena OZ.
označba stranke - napaka v označbi stranke - sporna identiteta stranke - subjektivna sprememba tožbe - soglasje novega toženca - trenutek vzpostavitve trostranskega razmerja-
V konkretnem primeru je bila tožba vročena tožencu Stanetu X. S tem trenutkom je bilo vzpostavljeno trostransko razmerje med sodiščem, tožečo stranko in tožencem Stanetom X. Sodišče bi moralo zato postopati skladno z določilom 187. člena ZPP, ki ureja primere, ko tožeča stranka s tožbo toži namesto prvotno toženo stranko (Stane X, ki mu je bila tožba vročena), nekoga drugega (Stanko X, ki ni pristal na subjektivno spremembo tožbe in se ni želel spustiti v obravnavanje).
Ker v obravnavani zadevi ni dogovora etažnih lastnikov o ustanovitvi solastnine niti ni med njimi sklenjena pogodba o medsebojnih razmerjih, ki bi določala skupne dele in njihove solastniške deleže, bi imela pravnomočna ugotovitev, da sporni del nepremičnine predstavlja skupni prostor in posledično solastnino dejanskih etažnih lastnikov, učinek akta razpolaganja, za katerega pa so zaradi narave materialnopravnega razmerja nujno legitimirani vsi solastniki oziroma dejanski etažni lastniki skupaj.
DEDNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078693
ZPP člen 3. ZZZDR člen 191.
sklep o dedovanju - skrbnik za poseben primer - zastopanje dediča - odobritev CSD - odstop dednega deleža
Skrbnik za poseben primer potrebuje za odstop dednega deleža varovanca odobritev centra za socialno delo. Odobritve sodišče prve stopnje pred izdajo sklepa o dedovanju ni pridobilo, zato je sklep o dedovanju v nasprotju s 3. členom ZPP.
povzročitev škode – krivdna odgovornost – odgovornost za delavce – odgovornost delodajalcev – masaža z vročimi kamni – povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi skaženosti
Sodišče prisodi odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti le za trajno zmanjšanje, za začasno zmanjšanje pa le izjemoma, če to opravičujejo posebne okoliščine. Ob tem mora biti začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti takšno, da je škodo, ki je s tem nastala, mogoče razmejiti od drugih oblik oškodovančeve nepremoženjske škode.
izbris brez likvidacije - dovoljenje lastnika za poslovanje družbe na naslovu - poslovanje družbe
Predlagateljica kot lastnica objekta na naslovu I. ni izkazala, da na tem naslovu ni dovolila družbi registrirati svojega poslovnega naslova. Glede na ugotovljeno tesno sorodstveno povezanost med predlagateljico in družbenico družbe, ki je njena mati, kakor tudi med zastopnikoma družbe, ki sta njena starša, ni verjetno, da družba njenega dovoljenja za poslovanje na naslovu I. ne bi imela.
izredna pravna sredstva – obnova postopka – predlog za obnovo – pogoji za obnovo
Tožena stranka ni pojasnila, zakaj do predlaganih dokazov ni mogla priti prej (že tekom pravdnega postopka), zato njenemu predlogu za obnovo pravilno ni bilo ugodeno.
Posledice odpovedi potomca bodoči dediščini, izjavljeni v pogodbi s prednikom, so enake kot posledice odpovedi dediščini, kar pomeni, da se šteje, da je potomec umrl pred zapustnikom, zato se ne upošteva niti pri ugotavljanju kroga oseb, poklicanih k dedovanju, niti pri določanju velikosti in vrednosti dednih deležev.
Odpad kavze (zaradi zatrjevanega toženkinega neizpolnjevanja pogodbe) ni razlog za uveljavljanje ničnostne sankcije, ampak „kvečjemu“ zahtevka na razvezo pogodbe, ki pa ga v predmetni pravdi ni uveljavljal.
Vrnitev v prejšnje stanje omogoča stranki, ki zamudi rok ali izgubi zaradi tega pravico opraviti kakšno dejanje, da ji sodišče dovoli, da zamujeno dejanje opravi kasneje, če izkaže, da je narok zamudila iz upravičenega vzroka (prvi odstavek 116. člena ZPP). Opravičeno zamudo lahko tako povzroči le upravičeni vzrok, ki ga lahko predstavlja naključje, dogodek, ki ga stranka ni zakrivila s svojim ravnanjem, oziroma ki ga stranka kljub izkazani skrbnosti ni mogla predvideti niti preprečiti.