invalidnost - invalid III. kategorije - pravica do dela s skrajšanim delovnim časom na drugem delovnem mestu - pravica do premestitve - pravdni stroški
Pravica do dela s skrajšanim delovnim časom na drugem delovnem mestu po 93. členu ZPIZ-1, ki je bila tožniku (invalidu III. kategorije) priznana, je pravica do dela na drugem delovnem mestu in ne pravica do premestitve. Pravica do premestitve je pravica, ki gre zavarovancem po 91. členu ZPIZ-1 v primeru, ko so zmožni delo opravljati v polnem delovnem času na drugem delu. Iz navedenega razloga je potrebno besedno zvezo „prizna pravica do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami“ spremeniti tako, da se tožniku prizna „pravica do dela na drugem delovnem mestu z omejitvami“.
invalidnost - nadomestilo - invalid III. kategorije - pokojninska osnova - nadomestilo za invalidnost
V primerih, ko invalidska pokojnina, ki bi tožniku pripadala ob nastanku invalidnosti, ne dosega zneska pokojnine, ki bi bil odmerjen od najnižje pokojninske osnove zavarovancu s polno pokojninsko dobo 40 let, se ta odmeri od osnove za odmero dodatnih pravic iz 57. člena ZPIZ-1. Pri tožniku gre ravno za takšen primer in mu je bilo zato nadomestilo za invalidnost pravilno odmerjeno od najnižje pokojninske osnove in ne od njegove nižje dejanske pokojninske osnove.
obnova kazenskega postopka - zavrženje zahteve za obnovo kazenskega postopka - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog - izvedensko mnenje - nova priča
Preizkus, ki ga mora sodišče opraviti po prejemu zahteve za obnovo je dvojen. Preizkuša se, ali so zatrjevana dejstva in dokazi novote ter ali so primerne/sposobne povzročiti za obsojenca dejansko ali pravno ugodnejšo odločitev od tiste, za katero je bila zahteva vložena. V prvem delu je izhodišče seznanjenost sodišča s posameznim dejstvom in dokazom, v drugem njegova spoznavna moč ali kvaliteta
Splošne določbe OZ glede stroškov ugotavljanja vzroka ničesar ne določajo izrecno. Vendar pa to ne pomeni, da to vprašanje ni urejeno. Dolžnik je napako dolžan odpraviti in s tem vzpostaviti takšno stanje, kot bi po prodajni pogodbi moralo obstajati. O načinu odprave napake pa prodajalec odloča sam in sam nosi tudi z odpravo napake povezane izdatke (stroške).
odgovornost vzdrževalca cest - skrb za varen promet - merilo skrajne služnosti - skrb za pešce - led na pločniku
Zavarovanec toženke mora kot vzdrževalec ceste vzdrževati tako, da je na njih mogoč promet, za katerega so namenjene, ter na način in pod pogoji, ki jih določa zakon. Skrb za varen promet predvideva tudi skrb za pešce, ki so najmanj zavarovani udeleženci v prometu, in zahteva tudi preventivne ukrepe. Vse te obveznosti vzdrževalca cest so določene v zakonu, zato sodišče ne more upoštevati sklicevanja na pogodbo.
nezakonito postopanje sodišča - pretrganje vzročne zveze - bodoča škoda – izguba zavarovanja
Zgolj zaradi izgube zavarovanja še ni mogoče sklepati na nastalo škodo v višini terjatve, ki je bila predmet zavarovanja. Takšno zmanjšanje premoženja tožeče stranke bi nastopilo šele, v kolikor tožeča stranka ne bi imela nobene možnosti za poplačilo od samega glavnega dolžnika ali iz drugih zavarovanj za to isto terjatev.
IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – SODNI REGISTER
VSL0063698
ZSReg člen 7, 7/1, 8, 8/1, 8/5, 43, 43/1. ZIZ člen 16a, 16a/2, 41, 41/2.
predhodna odredba – dolžnikov ugovor zoper izvršilni sklep – identifikacijski podatki upnika – sprememba firme upnika – objava v sodnem registru – publicitetni učinek
Sodni register je javna knjiga. Vpisi v sodni register, ki so javno objavljeni po prvem odstavku 43. člena ZSReg (na spletnih straneh AJPES), imajo publicitetni učinek. To pa pomeni, da ima vpis posameznega podatka v sodni register nasproti tretjim pravni učinek od dneva objave vpisa tega podatka v sodni register in se nihče ne more sklicevati na to, da od dneva, ko je bil vpis posameznega podatka v sodni register objavljen po prvem odstavku 43. člena ZSReg, ni poznal tega podatka.
odpravnina - odškodnina - izgubljeno plačilo za čas odpovednega roka - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca
V času odpovednega roka pri redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je tožena stranka podala tožnici, je tožnica podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi določil 112. člena ZDR. Podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnice je zakonita, saj ji tožena stranka v obdobju zadnjih šestih mesecev ni izplačevala plače v pogodbeno dogovorjenem roku. Zato tožnici pripada odpravnina, določena za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in odškodnina najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.
potrjena prisilna poravnava - učinek potrjene prisilne poravnave - postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine
V postopku odločanja o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine sta združena tako izdaja plačilnega naloga kot tudi dovolitev izvršbe, kar je potrebno upoštevati tudi pri odločanju o pravnih posledicah postopka prisilne poravnave nad dolžnikom.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - izobraževanje - izobraževanje delavcev
Tožnik je vedel za izobraževanje, saj je bil z njim seznanjen in se ga iz neupravičenega razloga ni udeležil. ZDR v 172. členu ureja izobraževanje, ki je določeno kot pravica in dolžnost delavca do stalnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja v skladu s potrebami delovnega procesa, z namenom ohranitve oziroma širitve sposobnosti za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi, ohranitve zaposlitve ter povečanja zaposljivosti. To pomeni, da je opustitev obveznega izobraževanja kršitev delovnih obveznosti, zaradi česar je tožena stranka tožniku utemeljeno podala opozorilo pred odpovedjo iz 1. odstavka 83. člena ZDR.
Tožnik se je v času, ko je izvajal dela receptorja v igralnici, neprimerno, nedostojno in neprofesionalno vedel do dveh gostov, ki sta želela vstopiti v igralnico in jima je brez utemeljenega razloga onemogočil vstop. Z opisanim ravnanjem je storil kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja iz 3. alinee prvega odstavka 88. člena ZDR.
zahtevek na sklenitev najemne pogodbe za nedoločen čas - stanovanjska pravica - pravica začasne uporabe stanovanja - namembnost stanovanja - opravljanje hišniških opravil
Stanovanjska pravica, ki jo je tožnica pridobila po ZSR iz leta 1966 in je bila vezana na opravljanje hišniških del, se je z uveljavitvijo novega zakona preoblikovala v pravico začasne uporabe stanovanja, ki je bila strogo vezana na opravljanje službene dolžnosti. Tožnica ob uveljavitvi SZ torej ni imela stanovanjske pravice kot „pravice do trajne uporabe stanovanja v družbeni lasti za zadovoljevanje osebnih in družinskih potreb“, zgolj takšna stanovanjska pravica bi ji dajala upravičenja do sklenitve najemne pogodbe za nedoločen čas.
Določila Konvencije o priznavanju in izvrševanju tujih arbitražnih odločb zavezujejo sodišče le v primeru, da se pred njim rešuje spor v zvezi s kakšnim vprašanjem, o katerem sta arbitražno pogodbo sklenili stranki tega spora, ne pa tudi, ko je takšno pogodbo podpisala le ena stranka in, tako kot je to v konkretnem primeru, stranski intervenient.
ZZZDR člen 12, 12/1, 12/2, 51, 51/2. SPZ člen 8, 48, 54.
obstoj izvenzakonske skupnosti – ugotovitvena tožba - predhodno vprašanje - skupno premoženje - posebno premoženje - obseg premoženja - ustno izražena volja zapustnika - obličnost
O obstoju izvenzakonske skupnosti ni možno odločati kot o tožbenem zahtevku; tožba s takim zahtevkom ni dovoljena.
Določbe SPZ o prirasti in pridobitvi lastnine ne veljajo za pridobitev in ureditev skupnega premoženja zakoncev.
„Skupne finance“ ne pomeni, da morata imeti partnerja dobesedno fizično združena vsa svoja sredstva in da z njimi v celoti skupno razpolagata. Zadostuje že, da sredstva, ki jih z delom pridobi eden, delno porabi tudi za kritje izdatkov, ki bi bili v primeru neobstoja zveze stroški drugega partnerja. Vsekakor pa se dopušča določeno ravnanje partnerja, da v večji meri sam odloča o konkretni porabi sredstev, ki jih sam zasluži.
Materialnopravno zmotno je stališče, da je tožnik tisti, ki mora dokazati, da bi ob preostali delovni zmožnosti lahko dobil delo. To dejstvo sodi v toženkino dokazno breme.
ZJU člen 24, 24/2, 25, 152.b. ZDR člen 204. ZPos 9, 9/1, 9/1-3, 37. ZUJF člen 176.
javni uslužbenci - mirovanje pravic - poslanec - vrnitev nazaj na delo - reintegracija - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - ugotovitev obstoja delovnega razmerja
Tožnica je bila pred nastopom funkcije poslanke v Državnem zboru zaposlena pri toženi stranki na delovnem mestu „podsekretar za občo upravo“. Tožena stranka je tožnici ob prenehanju delovnega razmerja pri toženi stranki izdala sklep, v katerem je odločila, da se po prenehanju opravljanja funkcije poslanke Državnega zbora javna uslužbenka brez javnega natečaja lahko v roku 3 mesecev po prenehanju poslanskega mandata vrne na konkretno delovno mesto „podsekretar za občo upravo“. V konkretnem sporu je tožnica zahtevala izvršitev tega sklepa, ki ji je bil izdan kot javni uslužbenki v delovnem razmerju pri toženi stranki. V trenutku, ko so nastopili pogoji za prenehanje mirovanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, se je vzpostavilo stanje, kot bi bilo, če mirovanja pravic in obveznosti sploh ne bi bilo. Gre torej za reaktivacijo statusa javnega uslužbenca v status, ki ga je imel pred mirovanjem. Zato je tožničin tožbeni zahtevek na ugotovitev obstoja delovnega razmerja utemeljen.
STEČAJNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0078360
ZFPPIPP člen 231, 231-3, 235, 235/2, 240, 240/1. ZIZ člen 270. OZ člen 348, 349, 349/2, 365. ZBPP člen 24.
začasna odredba - verjetnost terjatve – zastaranje terjatve - pretrganje zastaranja – prošnja za brezplačno pravno pomoč
Podelitev procesne legitimacije upniku je smiselna le ob izkazani možnosti, da bo upnik v sledečem stečajnem postopku prišel do (vsaj delnega) poplačila svoje terjatve. Temu služi že v predhodnem postopku zahtevana presoja verjetnosti upnikove terjatve do dolžnika tako v fazi presoje njegove procesne legitimacije za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka, kot tudi v fazi dolžnikovega ugovora zoper navedeni upnikov predlog. Dolžnik se predlogu lahko upira tako z ugovorom, da ni insolventen, kot tudi z ugovorom, da upnikova terjatev ne obstaja. V zvezi s slednjim dolžnik lahko uveljavlja vse materialnopravne ugovore, ki jih tudi sicer lahko uveljavlja pri izterjavi upnikove terjatve v sodnem postopku, tudi ugovor zastaranja, ki po vsebini pomeni ugovor neizterljivosti upnikove terjatve. V zvezi s slednjim ugovorom pa dolžnik lahko uveljavlja vse materialnopravne ugovore, ki jih tudi sicer lahko uveljavlja pri izterjavi upnikove terjatve v sodnem postopku, tudi ugovor zastaranja, ki po vsebini pomeni ugovor neizterljivosti upnikove terjatve.
ZFPPIPP člen 345, 345/2, 345/2-1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
mnenje ločitvenega upnika - tržna vrednost nepremičnin - okoliščine, ki bistveno vplivajo na izdelano cenitev - nejasni razlogi sodišča prve stopnje
Ker ne gre le za vprašanje dejanske kvadrature nepremičnin, temveč tudi drugih dejstev, ki so vplivala na cenitev, se razlogi prvostopenjskega sodišča, s katerimi je utemeljilo svojo odločitev, to je, da upnik ni predložil dokazil, iz katerih bi izhajalo, da nepremičnine obsegajo še kaj več, kot je bilo predmet cenitve, izkažejo kot nejasni.