Za predlagatelja ni sporno nobeno dejstvo v zvezi z obstojem pravice ali pravnega razmerja, ampak je sporno pravno vprašanje zakonitosti sprememb statuta. To pa je vprašanje, ki ga je dolžno registrsko sodišče presoditi samo v okviru materialnopravnega preizkusa utemeljenosti zahteve o vpisu sprememb v sodni register.
zahtevek za vrnitev nepremičnine - rei vindicatio - negatorna tožba - prenehanje vznemirjanj
Eden od pogojev za uspešno vrnitveno tožbo je, da je stvar, katere vrnitev se zahteva, v dejanski oblasti toženca. Eden od pogojev za uspešno negatorno tožbo pa je, da je vznemirjanje lastnika, katerega prenehanje oziroma prepoved se zahteva, protipravno.
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 270, 271, 272, 272/1, 273. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-2.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - začasna nezmožnost za delo
Tožena stranka je tožniku podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, ker zdravstvenega pregleda ni opravil in ker začasno (1 leto) ne izpolnjuje posebnih zdravstvenih zahtev za delovno mesto, za katero ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Če delavec dela iz zdravstvenih razlogov (začasno) ne more opravljati in je nezmožen za delo, se ugotavlja upravičenost bolniškega staleža po predpisih s področja zdravstvenega zavarovanja, v kolikor pa je trajno nezmožen za delo, pa se ugotavlja invalidnost. Delodajalec ne more za delavca, ki nima posebne zdravstvene zmožnosti (začasne), kot tožnik, ugotavljati razloga nesposobnosti in mu iz tega razloga podati redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Zato je tožnik izkazal temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe, to je verjetnost obstoja terjatve.
zastopanje – pooblastilo – načelo vestnosti in poštenja – varstvo dobre vere tretjega
Če je tožena stranka prenašala (tolerirala), da so njeni uslužbenci podpisovali dobavnice in s tem prevzemali blago, čeprav za kaj takšnega niso imeli izrecnega pooblastila, potem je treba ravnati s toženo stranko na temelju načela vestnosti in poštenja, kot da je dala pooblastilo. Razlog za to je varstvo dobre vere tretjega, ki stopa v stik z osebo, ki nastopa, kot da je pooblaščenec, če tretji ne ve, in ne more vedeti za prekoračitev pooblastila.
Da je treba s toženo stranko ravnati tako, kot da je dala pooblastilo velja le, če tudi na strani tožeče stranke ni bilo okoliščin, zaradi katerih bi lahko sama tožeča stranka posumila v to, da uslužbenci tožene stranke nimajo pooblastila. Nadaljnja predpostavka za prej opisano pravno posledico je bodisi, da je tožena stranka takšno ravnanje svojih uslužbencev poznala, in ga je prenašala (tolerirala), bodisi ni poznala, pa bi ga bila pri dolžni skrbnosti lahko spoznala in preprečila.
denarna socialna pomoč - prepoved reformacije in peus - izjeme
Bistvo načela prepovedi spremembe odločbe v škodo pritožnika je v tem, da mu v polni meri omogoča uporabo v 25. členu Ustave RS zagotovljene pravice do pritožbe proti odločbam državnih in drugih organov, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. To pravico pa bo mogel izkoristiti le v primeru, ko jo bo lahko vložil brez tehtanja in strahu, da se bo z vložitvijo pritožbe njegov položaj poslabšal. Zaradi tega je treba vse izjeme od tega pravila razlagati restriktivno. Presoji o tem, kako uravnotežiti na eni strani strankino popolno pravico do pritožbe, na drugi strani pa varstvo javne koristi, je opravil zakonodajalec s tem, ko je določil pogoje za odstop od prepovedi odločitve v škodo pritožnika (dopustno prekoračitev prepovedi reformacije in peus ureja ZUP v čl. 253/2). Že iz tega razloga toženec ni ravnal prav, ko je mimo pogojev iz drugega odstavka 253. člena ZUP odločil v škodo tožnice, s tem da je ob reševanju pritožbe tožnice na višino dodeljene socialne pomoči odpravil odločbo Centra za socialno delo in tožnici naložil, da prejeto socialno pomoč vrne.
Določba četrtega odstavka 159. člena ZASP tožeči stranki ne daje podlage za uveljavljanje civilnopravnega zahtevka, kot ga uveljavlja v tej pravdi. Prvi odstavek 311. člena ZPP določa, da sodišče toženi stranki lahko naloži, da opravi določeno dejanje le takrat, ko je ta obveznost zapadla do konca glavne obravnave. Obveznost mesečnega poročanja v bodoče, ki se nanaša na čas po koncu glavne obravnave in naprej, v neopredeljenem trajanju, v času zaključka glavne obravnave še ni zapadla. Preuranjenega tožbenega zahtevka, ki se nanaša na dejansko stanje, ki v času odločanja še ne obstaja, sodišče ne sme meritorno obravnavati.
Zakonodajalec je ravno zato predpisal možnost izreka civilne kazni v razponu, da je omogočil sodišču tehtanje ravnanja posameznega kršilca in s tem odločitve o višini civilne kazni, upoštevajoč okoliščine vsakega posameznega primera.
Tožeča stranka ni izkazala verjetnosti obstoja terjatve po 255. členu OZ, saj tožena stranka razpolaga s premoženjem, ki omogoča poplačilo njene terjatve, zato je bil predlog za izdajo začasne odredbe pravilno zavrnjen.
ZIZ člen 43, 43/2, 76, 76/2, 95, 95/1, 165, 194. ZSReg člen 5, 5/2, 5/2-5, 8, 8/1, 8/5, 34, 34/1. OZ člen 35. ZGD-1 člen 481, 481/1, 482/3.
prenos poslovnega deleža - vpis prepovedi odsvojitve - vpis spremembe družbenika v sodni register
Za veljaven prenos poslovnega deleža v obravnavanem primeru ne zadostuje soglasje upnika, v korist katerega je bila taka prepoved vpisana v sodni register in njegov predlog za izbris te zaznambe v sodni register. Tako kot je sam vpis prepovedi razpolaganja v sodni register izveden na podlagi sklepa izvršilnega sodišča, je tudi izbris tega vpisa mogoč le na podlagi sklepa izvršilnega sodišča.
Sam sklep izvršilnega sodišča o ustavitvi izvršilnega postopka ne more biti podlaga registrskemu sodišču za izbris sklepa o izvršbi in prepovedi razpolaganja s poslovnim deležem, ne da bi izvršilno sodišče tudi odredilo izbris navedenih vpisov.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – invalidnina – pomen invalidnine pri določanju denarne odškodnine – višina odškodnine – načelo objektivne pogojenosti odškodnine
Dejstvo, da oškodovanec prejema invalidnino, je treba (po prostem preudarku) upoštevati pri odmeri odškodnine za trajne posledice. Ta okoliščina je že inkorporirana v uporabo načela objektivne pogojenosti ter zato še dodatno zmanjševanje siceršnje odškodnine ni pravilno.
Oba dediča sta sicer v enakem položaju glede kriterijev iz 2. in 3. alineje 7. člena ZDKG, v tej situaciji pa je gotovo pomembno, da se je za prevzemnico določena dedinja še naprej po svojih močeh trudila pri ohranjanju kmetije, prav tako pa ni brez pomena dejstvo, da je vdova zapustnika z njo sklenila pogodbo o dosmrtnem preživljanju, katere predmet je delež na zaščiteni kmetiji ter ob zaslišanju izrecno soglašala s tem, da se jo določi za prevzemnico.
začetek stečajnega postopka – poslovni račun družbe v stečaju – blokada sredstev na računu – sklep o zavarovanju s predhodno odredbo – položaj organizacije za plačilni promet v stečajnem postopku – prenos iz posebne v splošno razdelitveno maso
Zaradi ustavitve postopka zavarovanja Okrajno sodišče v Domžalah v zadevi sicer res ne bo izdalo nobenega sklepa več, vendar to ne pomeni, da sklepa, na podlagi katerega bo tožena stranka dolžna sprostiti blokirana denarna sredstva tožnice, ne bo izdalo drugo sodišče, tj. stečajno sodišče.
S pravnomočnim sklepom o zavarovanju, v delu, ki se nanaša na ugotovitev, da upnikova ločitvena pravica ostane v veljavi, Okrajno sodišče v Domžalah ni prejudiciralo obstoja ločitvene pravice. Z njeno ohranitvijo je zgolj začasno uredilo položaj, o katerem (tj. o obstoju oziroma neobstoju ločitvene pravica) pa bo dokončno odločeno tekom (ločenega) stečajnega postopka.
Položaj tožene stranke, ki ga ima kot organizacija za plačilni promet v postopku zavarovanja, je primerljiv z izvršiteljevim, kolikor kot pomožni organ sodišča pod vodstvom sodišča opravlja neposredna dejanja izvršbe (blokado in izplačilo sredstev).
Neutemeljen je ugovor tožene stranke, da ob sklenitvi pogodbe o finančnem leasingu ni bil seznanjen s cenikom tožeče stranke za skladiščenje vozila. V obravnavanem sporu gre namreč za pogodbeno odškodninsko odgovornost tožene stranke zaradi predčasnega prenehanja pogodbe, višino odškodnine pa je mogoče dokazovati na različne načine, tudi s predloženim cenikom.
povzročitev škode – krivdna odgovornost – odgovornost za delavce – odgovornost delodajalcev – masaža z vročimi kamni – povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi skaženosti
Sodišče prisodi odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti le za trajno zmanjšanje, za začasno zmanjšanje pa le izjemoma, če to opravičujejo posebne okoliščine. Ob tem mora biti začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti takšno, da je škodo, ki je s tem nastala, mogoče razmejiti od drugih oblik oškodovančeve nepremoženjske škode.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074201
OZ člen 190, 198. SPZ člen 66. ZTLR člen 14.
uporaba tuje stvari v svojo korist – pojem tuje stvari – solastnina – dogovor o delitvi solastnine – prikrajšanje – privolitev v prikrajšanje – trditvena podlaga tožbe – sklepčnost tožbe
Z dogovorom, kakršen je bil sklenjen v obravnavanem primeru, še ni prišlo do delitve solastnine, saj ta ne zajema vseh prostorov v hiši, delna delitev pa ni mogoča; poleg tega dogovor ni bil realiziran v zemljiški knjigi.
Dejstvo, da je imel solastnik sporne prostore v posesti, kaže le na to, da je druga solastnica privolila v svoje prikrajšanje. Privolitev lahko kadarkoli prekliče, kar je storila s tem, ko je zahtevala plačilo uporabnine.
Pravni stranki sta na podlagi kupoprodajne oziroma darilne pogodbe pridobili le takšne pravice, ki sta jih imela njuna prednika; to pa je pravica do souporabe prostorov (sorazmerno njunemu solastniškemu deležu), ne pa izključne uporabe.
Dejstvo, da etažna lastnina ni vzpostavljena, v tovrstnih sporih ni relevantno. Pojma ''tuja stvar'' iz 198. člena OZ namreč ni mogoče interpretirati na način, kot je to opredeljeno v SPZ in ZZK-1, torej, da gre za stvar, ki je lahko predmet samostojnih pravic.
Prikrajšanje je enako znesku povprečne tržne najemnine.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 427/2-2(2). ZGD-1 člen 35.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – izbrisni razlog – predlog lastnika objekta – prokurist – obseg prokure – sprememba poslovnega naslova
Predlagateljica, tedaj še v svojstvu prokuristke družbe, na spremembo poslovnega naslova družbe ni odreagirala v smislu nestrinjanja prenosa poslovnega naslova na objekt, katerega lastnica je, torej je s tem soglašala.
kaznovanje stranke – žalitev sodišča in odvetnika v vlogi – denarna kazen
Sodišče je pritožnika kaznovalo z denarno kaznijo v višini 300,00 EUR, ker je pri pisanju vloge uporabljal poniževalen in zaničujoč ton in slog, njegove besede pa v ničemer ne pripomorejo k utemeljitvi vloženega pravnega sredstva, ampak, nasprotno, postopek po nepotrebnem obremenjujejo. Ker v odločbi o kaznovanju povzeti zapisi niso v neposredni zvezi s trditvami in navedbami, ki bi bile relevantne za odločanje o pritožbi, ne pomenijo dopustnega izvrševanja pravice do izjavljanja v postopku.
ZDCOPMD člen 3, 5, 6. Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo člen 39.
dodatek za nadurno delo - plača - plačilo za delo - delovni čas - mobilni delavci
ZDCOPMD v 3. členu določa
, da "delovni čas" pomeni čas od začetka do zaključka dela, ko je mobilni delavec na svojem delovnem mestu na razpolago delodajalcu in opravlja svoje naloge in dejavnosti, razen odmorov iz 5. člena tega zakona, časa počitka iz 6. člena tega zakona in časa razpoložljivosti iz 3. točke prvega odstavka tega člena, ki se ne vštevajo v delovni čas. V delovni čas je vključen čas, ki je posvečen vsem dejavnostim v cestnem prevozu kot so zlasti: vožnja vozila; natovarjanje in raztovarjanje; pomoč potnikom pri vstopu na vozilo in izstopu iz njega; čiščenje in tehnično vzdrževanje; vsa druga dela, katerih namen je zagotoviti varnost vozila, njegovega tovora in potnikov ali izpolnitev pravnih ali zakonskih obveznosti, ki so neposredno povezane s točno določenim prevozom, ki se odvija, vključno s spremljanjem natovarjanja in raztovarjanja, administrativnimi formalnostmi s policijo, carino itd.
Število nadur, ki jih je opravil tožnik (voznik tovornjaka) je tisto število ur, ki ob upoštevanju ugotovljenega časa vožnje ter števila dni vožnje, ter 1,5 dodatne ure vožnje na dan (toliko časa traja natovarjanje in raztovarjanje tovora), presega število ur, ki so razvidne iz plačilnih list in so bile tožniku plačane. Zato je tožnik upravičen do tako izračunanega števila nadur oziroma mesečnih zneskov prikrajšanj.
SPZ člen 24, 32, 33, 35. ZTLR člen 70, 70/3. ZPP člen 337.
posest – pojem posesti – spor zaradi motenja posesti – sodno varstvo posesti – dejanska oblast nad stvarjo – soposest – motilno ravnanje – motenje pravice do svetlobe in razgleda – varstvo med več posestniki – služnostna pravica – posestno varstvo služnosti po SPZ – nesklepčnost – pritožbena novota
V skladu s sodno prakso je motenje soposesti podano le, če eden od soposestnikov s svojim ravnanjem drugemu popolnoma prepreči ali znatno oteži izvrševanje dejanske oblasti nad stvarjo. Zato se za pravno upoštevno motenje ne šteje ravnanje, ki sicer posega v dotedanji način izvrševanja soposesti, vendar nanj bistveno ne vpliva.
Sodna praksa je na stališču, da posest pravice do svetlobe in razgleda (negativne služnosti) ni mogoča. Pri negativni služnosti namreč ni objektivno zaznavne dejanske oblasti nad stvarjo, saj upravičenec služnosti ne izvršuje z aktivnim ravnanjem, le od služnostnega zavezanca pričakuje opustitev določenih ravnanj. Posestno varstvo pa se lahko prizna samo tistemu, ki izvršuje dejansko oblast nad stvarjo.