uklonilni zapor – nedopustnost izreka uklonilnega zapora – predlog za nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti – pravočasnost predloga
Storilcu je bila globa naložena s pravnomočno odločbo o prekršku in mu plačila le-te ni mogoče odpustiti. Storilcu v korist je sodišče prve stopnje upoštevalo spremembo določbe drugega odstavka 19. člena Zakona o prekrških (ZP-1), ki velja od 1. januarja 2014 in s katero je dvignjen prag zneska globe do katerega storilcu ni mogoče izreči uklonilnega zapora v primeru neplačila le-te. Glede na to je pravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje, da bo prekrškovni organ, ker storilec globe ni plačal, nadaljeval s postopkom prisilne izterjave globe. S predlogom za nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti je storilec prepozen. Tak predlog bi v skladu z določbo drugega odstavka 18. člena ZP-1 lahko dal najpozneje do izteka roka za plačilo.
prenehanje obveznosti na drug način - večstranski pobot - naročilnica
Prijava terjatve tožene stranke v večstranski pobot nedvoumno izkazuje, da je priznavala svojo terjatev do tožeče stranke v tej višini, saj je tožena stranka na ta način svoje obveznosti poskušala zapirati na enega od zakonitih načinov, ki omogočajo prenehanje obveznosti tožene stranke.
ZPIZ-1 člen 36, 187, 187/2. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo člen v 38, 38/1, 38/2, 38/4, 37/7.
starostna pokojnina - sorazmerni del
Za določitev datuma, od kdaj najprej pripada pravica do pokojnine, priznane in odmerjene v skladu s 1., 2. in 4. odstavkom 38. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo (ponovna odmera pokojnine), je v 7. odstavku 38. člena določeno, da v teh primerih pripada pravica do pokojnine upravičencu od prvega dne naslednjega meseca po mesecu, v katerem je nosilec, ki je prvi priznal pravico do pokojnine, začel postopek za ponovno odmero pokojnine. V sporni zadevi je srbski nosilec pokojninskega in invalidskega zavarovanja dne 1. 11. 2010 začel postopek za ponovno odmero pokojnine, kar pomeni, da je tožena stranka skladno z 7. odstavkom 38. člena Sporazuma pravilno tožniku priznala pravico do sorazmernega dela starostne pokojnine od 1. 12. 2010 dalje.
zastopanje – pooblastilo – načelo vestnosti in poštenja – varstvo dobre vere tretjega
Če je tožena stranka prenašala (tolerirala), da so njeni uslužbenci podpisovali dobavnice in s tem prevzemali blago, čeprav za kaj takšnega niso imeli izrecnega pooblastila, potem je treba ravnati s toženo stranko na temelju načela vestnosti in poštenja, kot da je dala pooblastilo. Razlog za to je varstvo dobre vere tretjega, ki stopa v stik z osebo, ki nastopa, kot da je pooblaščenec, če tretji ne ve, in ne more vedeti za prekoračitev pooblastila.
Da je treba s toženo stranko ravnati tako, kot da je dala pooblastilo velja le, če tudi na strani tožeče stranke ni bilo okoliščin, zaradi katerih bi lahko sama tožeča stranka posumila v to, da uslužbenci tožene stranke nimajo pooblastila. Nadaljnja predpostavka za prej opisano pravno posledico je bodisi, da je tožena stranka takšno ravnanje svojih uslužbencev poznala, in ga je prenašala (tolerirala), bodisi ni poznala, pa bi ga bila pri dolžni skrbnosti lahko spoznala in preprečila.
Za predlagatelja ni sporno nobeno dejstvo v zvezi z obstojem pravice ali pravnega razmerja, ampak je sporno pravno vprašanje zakonitosti sprememb statuta. To pa je vprašanje, ki ga je dolžno registrsko sodišče presoditi samo v okviru materialnopravnega preizkusa utemeljenosti zahteve o vpisu sprememb v sodni register.
ZPP člen 249, 254, 254/2. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51, 51/2. ZDSS-1 člen 68, 68/2.
sklep o izvedenini - izvedensko mnenje - nagrada - izvedenina - dopolnitev - nova nagrada
Pri četrti dopolnitvi izvedenskega mnenja gre za pojasnilo tega, kar je bilo navedeno že v predhodnih dopolnitvah mnenja. V njem je izvedenec vztrajal pri prvotno podanem mnenju ter dodatno pojasnjeval odgovore, na katere je že prej odgovoril. Za takšno pisno pojasnilo pa izvedencu ne pripada (nova) nagrada, kot jo določa drugi odstavek 51. člena Pravilnika. Po tej določbi izvedencu pripada nagrada le, če gre za pisno izdelavo dopolnilnega izvida in mnenja na podlagi dodatnih vprašanj za pridobitev odgovorov, ki jih sodišče v predmetnem postopku še ni terjalo. Pri četrti dopolnitvi mnenja pa ni šlo za odgovore na dodatna vprašanja za pridobitev odgovorov, ki jih sodišče v postopku še ni terjalo. Izvedencu zato nova nagrada ne pripada.
IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – SODNI REGISTER
VSL0063698
ZSReg člen 7, 7/1, 8, 8/1, 8/5, 43, 43/1. ZIZ člen 16a, 16a/2, 41, 41/2.
predhodna odredba – dolžnikov ugovor zoper izvršilni sklep – identifikacijski podatki upnika – sprememba firme upnika – objava v sodnem registru – publicitetni učinek
Sodni register je javna knjiga. Vpisi v sodni register, ki so javno objavljeni po prvem odstavku 43. člena ZSReg (na spletnih straneh AJPES), imajo publicitetni učinek. To pa pomeni, da ima vpis posameznega podatka v sodni register nasproti tretjim pravni učinek od dneva objave vpisa tega podatka v sodni register in se nihče ne more sklicevati na to, da od dneva, ko je bil vpis posameznega podatka v sodni register objavljen po prvem odstavku 43. člena ZSReg, ni poznal tega podatka.
V skladu z določbo prvega odstavka 133. člena ZD se lahko dedič dediščini odpove z izjavo, ki jo poda sodišču do konca zapuščinske obravnave, natančneje to pomeni do konca postopka pred sodiščem prve stopnje, to pa je tedaj, ko sodišče izda sklep o dedovanju. Če do tedaj dedič ne poda izjave, da se odpoveduje dediščini, velja domneva, da jo sprejema. Izjave o odpovedi dediščini, ki jo pritožnik podaja šele v pritožbi, ni mogoče upoštevati.
ZJU člen 24, 24/2, 25, 152.b. ZDR člen 204. ZPos 9, 9/1, 9/1-3, 37. ZUJF člen 176.
javni uslužbenci - mirovanje pravic - poslanec - vrnitev nazaj na delo - reintegracija - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - ugotovitev obstoja delovnega razmerja
Tožnica je bila pred nastopom funkcije poslanke v Državnem zboru zaposlena pri toženi stranki na delovnem mestu „podsekretar za občo upravo“. Tožena stranka je tožnici ob prenehanju delovnega razmerja pri toženi stranki izdala sklep, v katerem je odločila, da se po prenehanju opravljanja funkcije poslanke Državnega zbora javna uslužbenka brez javnega natečaja lahko v roku 3 mesecev po prenehanju poslanskega mandata vrne na konkretno delovno mesto „podsekretar za občo upravo“. V konkretnem sporu je tožnica zahtevala izvršitev tega sklepa, ki ji je bil izdan kot javni uslužbenki v delovnem razmerju pri toženi stranki. V trenutku, ko so nastopili pogoji za prenehanje mirovanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, se je vzpostavilo stanje, kot bi bilo, če mirovanja pravic in obveznosti sploh ne bi bilo. Gre torej za reaktivacijo statusa javnega uslužbenca v status, ki ga je imel pred mirovanjem. Zato je tožničin tožbeni zahtevek na ugotovitev obstoja delovnega razmerja utemeljen.
STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0078663
ZPUOOD člen 18. OZ člen 6.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – odgovornost aktivnih družbenikov – uveljavitev ZPUOOD – pravni interes – skrbnost udeležencev v obligacijskih razmerjih – nezadostna skrbnost – pogodba o neodplačni odsvojitvi poslovnega deleža
Po uveljavitvi ZPUOOD tudi aktivni družbeniki ne odgovarjajo več za obveznosti izbrisane družbe, razen v primeru spregleda pravne osebnosti. Slednjega pa nihče ne zatrjuje.
Standard vestnosti in poštenja določa, da obstaja meja pri uveljavljanju zgolj svojih interesov, tako pri sklepanju obligacijskih razmerij, kot tudi pri izvrševanju pravic in izpolnjevanju obveznosti iz teh razmerij.
Tožeča stranka ni izkazala verjetnosti obstoja terjatve po 255. členu OZ, saj tožena stranka razpolaga s premoženjem, ki omogoča poplačilo njene terjatve, zato je bil predlog za izdajo začasne odredbe pravilno zavrnjen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065497
OZ člen 179, 352. 352/1, 381. ZPP člen 154, 154/2, 165, 165/1, 212, 285, 328, 339, 339/1.
povzročitev škode – neposlovna odškodninska odgovornost – povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode – pravična denarna odškodnina – prenehanje obveznosti – zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka – vedenje o obsegu škode – prepoved reformatio in peius – dokazovanje – tuja nega in pomoč – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti – primarni strah – sekundarni strah – skaženost – tabela invalidnosti – razpravno načelo – materialno procesno vodstvo – zamuda z izpolnitvijo denarnih obveznosti – zamudne obresti – procesne obresti – poprava sodbe – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – stroški postopka
V obravnavanem primeru gre za neposlovno odškodninsko odgovornost, v okviru katere mora toženec po zakonu plačati tožniku odškodnino za vso pravno priznano škodo v smislu 179. člena OZ. Ocena obsega takšne škode temelji na dejanskih okoliščinah in zgolj te so lahko podlaga za odločanje sodišča prve stopnje. Dodatno pojasnilo izvedenca o stopnji invalidnosti glede na tabelo zavarovalnice je lahko kvečjemu indic, ki pripomore k prepričljivosti dokazne ocene sodišča, ni pa bistvena okoliščina za ugotavljanje škodnih posledic pri tožniku. Njena dokazna moč je odvisna od pojasnila tabele invalidnosti in dejanskih okoliščin, ki so v njej upoštevane.
Četudi premoženjska in nepremoženjska škoda izvirata iz istega škodnega dogodka, imata odškodninski terjatvi iz naslova premoženjske škode in iz naslova nepremoženjske škode različno dejansko in pravno podlago. Zastaranje vsake izmed njih začne posledično teči takrat, ko bi tožnik prvič lahko uveljavljal zahtevek iz tega naslova, in to neodvisno od teka zastaralnega roka za terjatve iz drugih naslovov.
Sodišče je v pravdi dolžno postopati tako, da je v razmerju do strank nepristransko. Navedeno je tudi razmejitveni kriterij pri presoji, do kod seže pooblastilo iz 285. člena ZPP. Pozivanje stranke, da glede na aktualno procesno gradivo (še) ni uspela dokazati svojega zahtevka in naj zato le-tega dopolni, bi takšno dolžno nepristranskost sodišča kršilo na račun nasprotne stranke.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074201
OZ člen 190, 198. SPZ člen 66. ZTLR člen 14.
uporaba tuje stvari v svojo korist – pojem tuje stvari – solastnina – dogovor o delitvi solastnine – prikrajšanje – privolitev v prikrajšanje – trditvena podlaga tožbe – sklepčnost tožbe
Z dogovorom, kakršen je bil sklenjen v obravnavanem primeru, še ni prišlo do delitve solastnine, saj ta ne zajema vseh prostorov v hiši, delna delitev pa ni mogoča; poleg tega dogovor ni bil realiziran v zemljiški knjigi.
Dejstvo, da je imel solastnik sporne prostore v posesti, kaže le na to, da je druga solastnica privolila v svoje prikrajšanje. Privolitev lahko kadarkoli prekliče, kar je storila s tem, ko je zahtevala plačilo uporabnine.
Pravni stranki sta na podlagi kupoprodajne oziroma darilne pogodbe pridobili le takšne pravice, ki sta jih imela njuna prednika; to pa je pravica do souporabe prostorov (sorazmerno njunemu solastniškemu deležu), ne pa izključne uporabe.
Dejstvo, da etažna lastnina ni vzpostavljena, v tovrstnih sporih ni relevantno. Pojma ''tuja stvar'' iz 198. člena OZ namreč ni mogoče interpretirati na način, kot je to opredeljeno v SPZ in ZZK-1, torej, da gre za stvar, ki je lahko predmet samostojnih pravic.
Prikrajšanje je enako znesku povprečne tržne najemnine.
Toženca se na navideznost darilne pogodbe proti pošteni tretji osebi ne moreta sklicevati, zato bi moralo sodišče utemeljenost zahtevka po paulijanski tožbi presojati po pravilih, ki veljajo za neodplačen in ne odplačen posel. Ali je bilo pri tem spoštovano načelo enakovrednosti dajatev, zato ni bistveno.
zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo
Tožnik je uveljavil sodno varstvo po izteku 30 dnevnega roka iz določbe tretjega odstavka 200. člena ZDR-1. Zato je bilo potrebno tožnikovo tožbo kot prepozno zavreči.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069696
OZ člen 352, 352/1. ZPP člen 181, 181/2.
nepravilno ravnanje sodnika – odškodninska odgovornost države – bodoča škoda – zastaranje – ugotovitvena tožba – pravni interes
Očitano škodno dejanje (nevročitev tožbe) je bilo zaključeno že z vročitvijo tožbe, zaradi česar je bila škoda takrat že določljiva. Takrat je oškodovanec zvedel za vse okoliščine, na podlagi katerih je mogel realno postaviti odškodninski zahtevek. Od odločitve o tožbenem zahtevku je bila odvisna le konkretna višina nastale škode. Ta podatek pa ne vpliva na začetek teka zastaranja.
Ugotovitvena sodba le ugotavlja obstoj določenega pravnega razmerja, ničesar pa ne zapoveduje, zato nima učinka izvršljivosti.
Določila Konvencije o priznavanju in izvrševanju tujih arbitražnih odločb zavezujejo sodišče le v primeru, da se pred njim rešuje spor v zvezi s kakšnim vprašanjem, o katerem sta arbitražno pogodbo sklenili stranki tega spora, ne pa tudi, ko je takšno pogodbo podpisala le ena stranka in, tako kot je to v konkretnem primeru, stranski intervenient.
ZFPPIPP člen 345, 345/2, 345/2-1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
mnenje ločitvenega upnika - tržna vrednost nepremičnin - okoliščine, ki bistveno vplivajo na izdelano cenitev - nejasni razlogi sodišča prve stopnje
Ker ne gre le za vprašanje dejanske kvadrature nepremičnin, temveč tudi drugih dejstev, ki so vplivala na cenitev, se razlogi prvostopenjskega sodišča, s katerimi je utemeljilo svojo odločitev, to je, da upnik ni predložil dokazil, iz katerih bi izhajalo, da nepremičnine obsegajo še kaj več, kot je bilo predmet cenitve, izkažejo kot nejasni.
izvršba na podlagi verodostojne listine – nadaljevanje pravdnega postopka - napačna označba verodostojne listine - popolna tožba
Morebitna napačna označba verodostojne listine, nima nobenega pravnega učinka za nadaljevani pravdni postopek, če tožnik predloži verodostojno listino in s tem tožbo naredi popolno ter primerno za obravnavanje, morebitne pomanjkljivosti iz izvršilnega postopka pa so s tem sanirane.
STEČAJNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0078360
ZFPPIPP člen 231, 231-3, 235, 235/2, 240, 240/1. ZIZ člen 270. OZ člen 348, 349, 349/2, 365. ZBPP člen 24.
začasna odredba - verjetnost terjatve – zastaranje terjatve - pretrganje zastaranja – prošnja za brezplačno pravno pomoč
Podelitev procesne legitimacije upniku je smiselna le ob izkazani možnosti, da bo upnik v sledečem stečajnem postopku prišel do (vsaj delnega) poplačila svoje terjatve. Temu služi že v predhodnem postopku zahtevana presoja verjetnosti upnikove terjatve do dolžnika tako v fazi presoje njegove procesne legitimacije za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka, kot tudi v fazi dolžnikovega ugovora zoper navedeni upnikov predlog. Dolžnik se predlogu lahko upira tako z ugovorom, da ni insolventen, kot tudi z ugovorom, da upnikova terjatev ne obstaja. V zvezi s slednjim dolžnik lahko uveljavlja vse materialnopravne ugovore, ki jih tudi sicer lahko uveljavlja pri izterjavi upnikove terjatve v sodnem postopku, tudi ugovor zastaranja, ki po vsebini pomeni ugovor neizterljivosti upnikove terjatve. V zvezi s slednjim ugovorom pa dolžnik lahko uveljavlja vse materialnopravne ugovore, ki jih tudi sicer lahko uveljavlja pri izterjavi upnikove terjatve v sodnem postopku, tudi ugovor zastaranja, ki po vsebini pomeni ugovor neizterljivosti upnikove terjatve.