zavrženje pritožbe - vročanje - sodne počitnice - rok za vložitev pritožbe
V skladu s 3. odstavkom 83. člena ZS se v času sodnih počitnic sodna pisanja ne vročajo, če pa je bilo sodno pisanje kljub temu vročeno, začnejo teči procesni roki prvi naslednji dan, ko se iztečejo sodne počitnice. V konkretnem primeru se je zgodilo prav to. Sodba sodišča prve stopnje je bila drugotoženi stranki vročena prvi dan sodnih počitnic, zato je 15 dnevni pritožbeni rok začel teči prvi naslednji dan po njihovem izteku, to je 16. 8. 2013. Navedeno pomeni, da se je rok za pritožbo dejansko iztekel 30. 8. 2013, zato bi drugotožena stranka pritožbo na pošto morala oddati najkasneje tega dne. Drugotožena stranka je pritožbo na pošto priporočeno oddala šele v ponedeljek, 2. 9. 2013, zato je bilo treba na podlagi določbe 1. odstavka 343. člena ZPP pritožbo zavreči kot prepozno.
Za spor o vračilu republiške štipendije je stvarno pristojno socialno sodišče.
Toženka je s strani tožeče stranke dobila štipendijo za šolanje na srednji šoli. Toženka šolanja ni dokončala. Pravdni stranki sta svoje razmerje, izhajajoč iz dodeljene štipendije, nastalo zaradi nedokončanja šolanja toženke, pogodbeno uredili s sklenitvijo poravnave, v kateri se je toženka zavezala, da bo to, kar je od tožeče stranke neupravičeno prejela, vrnila. Ker toženka ni poravnala svojih obveznosti, je tožbeni zahtevek tožeče stranke na vrnitev izplačanih štipendij utemeljen.
starostna pokojnina - sorazmerni del - srbski nosilec zavarovanja - prispevki za socialno varnost
Tožnik je bil v delovnem razmerju pri slovenskem podjetju, delo pa je opravljal v Srbiji, kar pomeni, da so se morali prispevki za socialno zavarovanje zanj plačevati zavodu za socialno zavarovanje, kjer je delo dejansko opravljal in to je na območju Republike Srbije. Dejstvo, da so se prispevki za socialno zavarovanje plačevali v kraju dejanskega opravljanja dela, pomeni, da se šteje, da je tožnik sporno obdobje dopolnil v zavarovanju pri srbskem nosilcu pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Tožnik tako pri toženi stranki nima zavarovanja, zato tožnikov tožbeni zahtevek, da se mu za sporno obdobje prizna sorazmerni del starostne pokojnine, ni utemeljen.
pogodba o zaposlitvi - plačilo za delo - plača - premestitev
Dejstvo, da je tožena stranka tožnika premestila na drugo delovno mesto (čeprav ZDR enostranskega premeščanja delavca ne dovoljuje) in da tožnik temu ni ugovarjal, ampak se je zaradi podrejenega položaja v delovnem razmerju takšni premestitvi uklonil (zahteval pa je pravilen obračun plače po veljavni pogodbi o zaposlitvi), ne pomeni, da je prišlo do konsenza glede sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi. Nova pogodba o zaposlitvi ni bila sklenjena in tožena stranka ni imela podlage, da tožniku izplačuje plačo po tej (nepodpisani) pogodbi o zaposlitvi. Med strankama je še naprej veljala predhodna pogodba o zaposlitvi, tožnik pa je še vedno upravičen do plače po tej pogodbi.
začasna nezmožnost za delo - socialni spor - trditveno in dokazno breme - načelo materialne resnice - preiskovalno načelo - izvedena priča - osebni zdravnik - pravdni stroški
Sodišče prve stopnje je izvedlo dokaz z zaslišanjem tožnikove osebne zdravnice, ki je izvedena priča. Za izvedeno pričo je pomembno, da ima za pravilno zaznavanje dejstev tudi posebno strokovno znanje. Izvedena priča je zdravnik, ki med drugim poroča tudi o poteku bolezni in o zdravljenju. Glede na naravo izvedene priče in (pričakovan) pomen njene izpovedi, je določbo 68. člena ZDSS-1 (po kateri v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva krije zavod stroške za izvedbo dokazov z izvedencem ne glede na izid postopka) razlagati tako, da toženec ne trpi samo stroškov za izvedbo dokaza z izvedencem, pač pa tudi stroške izvedene priče osebnega ali drugega zdravnika, ne glede na to, kdo je predlagal izvedbo tega dokaza in ne glede na končni uspeh v pravdi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog
Tožena stranka se je odločila za prestrukturiranje podjetja tako, da je prenehala razvijati in tudi aktivno vzdrževati storitve na fiksnem delu poslovanja in je fiksni del storitev prodala drugi družbi ter se je odločila posvetiti izključno mobilnemu delu poslovanja. Takšna organizacijska rešitev pomeni utemeljen poslovni razlog v smislu 1. in 2. odstavka 88. člena ZDR. V posledici reorganizacije pa se je odločila tudi za zmanjšanje števila zaposlenih in prenehala je potreba po opravljanju dela tožnika na delovnem mestu produktni vodja 1. Dejstvo, da je tožena stranka določena dela in naloge tožnika prerazporedila na druge delavce na področju prodaje in operative, ne vpliva na zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Za zakonitost odpovedi ni potrebno, da bi delo, ki ga je tožnik opravljal, prenehalo, niti da bi morala tožena stranka delovno mesto formalno ukiniti. Takšne organizacijske rešitve, zaradi katerih delo delavca postane nepotrebno, so v pristojnosti delodajalca.
ZDR člen 31, 32, 35, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 191, 191/1, 127.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - prepoved škodljivega ravnanja - policist - zagovor
Tožnik (policist) je s svojim ravnanjem (ženi je grozil, da jo bo ubil, v otroški sobi je v pričo otrok zamahnil z nožem ipd.) izpolnil znake kaznivega dejanja nasilja v družini po 1. odstavku 191. člena KZ-1, znake kaznivega dejanja ogrožanja z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru po 1. odstavku 127. člena KZ-1 ter tudi znake kaznivega dejanja grožnje po 1. odstavku 135. člena KZ-1, njegovo ravnanje pa hkrati predstavlja tudi kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. in 2. alinei 111. člena ZDR.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 115, 115/1, 115/2, 115/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - nosečnost - posebno pravno varstvo pred odpovedjo
Tožnica je, dva tedna preden je obvestila delodajalca o svoji nosečnosti, prejela potrdilo o svoji nepričakovani, tretji nosečnosti, vendar je potrebovala določen čas, da sta z možem razjasnila razloge za morebitno prekinitev nosečnosti. Zato je potrebno šteti, da je bilo obvestilo pravočasno in je tožnica toženo stranko kot svojega delodajalca o nosečnosti obvestila takoj, ko je bilo to mogoče, to pa je bilo še pred iztekom odpovednega roka. Glede na navedeno je bila tožnica kot noseča delavka upravičena do posebnega varstva pred odpovedjo po 1. odstavku 115. člena ZDR, zaradi česar je izpodbijana odpoved nezakonita.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlog- subjekt ne posluje na registriranem poslovnem naslovu - stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem
Pravna oseba se izbriše iz sodnega registra brez likvidacije: 1. če je prenehala poslovati, nima premoženja in je izpolnila svoje obveznosti, ali 2. če ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register, ali 3. če obstajajo drugi zakonski pogoji za izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije (prvi odstavek 427. člena ZFPPIPP). Ti izbrisni razlogi so samostojni in med seboj neodvisni, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje.
Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP-A, ki se uporablja od 1. septembra 2012), ki v primeru prekoračitve dovoljene hitrosti v naselju za več kot 30 do 50 km/h predpisuje izrek globe v znesku 1.000,00 EUR in stranske sankcije devetih kazenskih točk. ZPrCP-A torej ne predpisuje več stranske sankcije prepovedi vožnje motornega vozila, kot jo je predpisoval ZPrCP (Uradni list RS, št. 109/2010 z dne 30. decembra 2010), prav tako je višina globe določena in ne več predpisana v razponu od najmanj 1.000,00 EUR kot jo je predpisovala določba prej veljavne 4. točke petega odstavka 46. člena ZPrCP.
SODNE TAKSE - IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058609
ZST-1 člen 3, 3/1, 3/9, 34a, 34a/1, 34a/3. ZIZ člen 15. ZPP člen 194.
odmera sodne takse - eno pravno sredstvo dveh dolžnikov - sosporništvo
Iz izvršilnega naslova res izhaja, da sta dolžnika v odnosu zakonitega sosporništva (zastaviteljica in porok), vendar pa sta dolžnika vložila eno pritožbo zoper sklep o ugovoru, zaradi česar bi jima sodišče moralo odmeriti eno sodno takso.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZPIZ-1 člen 12, 249. ZDSS-1 člen 63.
vdovska pokojnina - ponovna zahteva - predsodni postopek - zavrženje zahteve - predhoden preizkus
Tožena stranka je ob predhodnem preizkusu vloge pravilno zavrgla tožničino ponovno zahtevo za uveljavitev vdovske pokojnine, ker se je o isti upravni zadevi - pravici do vdovske pokojnine - že vodil sodni postopek. V času izdaje izpodbijanih odločb, katerih pravilnost in zakonitost se na podlagi 63. člena ZDSS-1 presoja v tem sporu, postopek po prvotni zahtevi še ni bil pravnomočno končan, saj se je sodni postopek o isti upravni zadevi še vodil. To pa predstavlja oviro za vsebinsko odločanje o ponovni tožničini zahtevi v predsodnem postopku.
Glede na določbo četrtega odstavka 87. člena ZUP se v primeru, ko dokumenta naslovnik ne prevzame osebno na pošti pred iztekom petnajstih dni, šteje, da je vročitev opravljena s pretekom tega roka, torej s pretekom petnajstega dne. Od navedenega dne dalje teče rok za pritožbo. Za iztek roka za pritožbo torej ni pomembno kdaj je vročevalec po preteku petnajstdnevnega roka pustil pošiljko v hišnem predalčniku naslovnika. Zato je prepričanje pritožnika, da je pritožbo vložil v predpisanem roku, ker mu je bila ta dostavljena v ponedeljek 28. oktobra 2013, zmotno.
Zastaranje kazenskega pregona je po tretjem odstavku 112. člena KZ pretrgano z vsakim procesnim dejanjem za pregon storilca kaznivega dejanja in ne šele, ko je domnevni storilec s tem dejanjem seznanjen.
ZFPPIPP člen 55, 126, 126/1, 152, 152/1, 153, 153/5.
prisilna poravnava – predlog za začetek postopka prisilne poravnave - – predlog za začetek stečajnega postopka – procesna ovira – stranke predhodnega postopka – družbenik stečajnega dolžnika – procesna legitimacija za pritožbo
Ker je pritožbeno sodišče s sklepom z dne 9.1.2014 razveljavilo sklep sodišča prve stopnje z dne 27.11.2013, s katerim je sodišče prve stopnje začelo stečajni postopek nad dolžnikom in je dolžnik dne 27.11.2013 pri sodišču vložil predlog za začetek postopka prisilne poravnave, ima razveljavitev prej citiranega sklepa o začetku stečajnega postopka za posledico, da je nastopila procesna ovira za odločanje o predlogu upnikov za začetek stečajnega postopka.
ZPIZ-1 člen 143, 144, 144/1, 144/1-1. ZPP člen 213.
invalidnina - telesna okvara - seznam - izvedenec
Specialistka nevrologinja je podala izvid in mnenje v okviru katerega je tožnikovo telesno okvaro v posledici ishemične možganske kapi v malih možganih opredelila v višini 30 %. ZPIZ-1 v 1. alineji prvega odstavka 144. člena za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro v primeru, ko gre za posledice bolezni zahteva najmanj 50 % telesno okvaro, zato tožnik za ugotovljeno 30 % telesno okvaro, ki je nastala zaradi posledic bolezni, ni upravičen do invalidnine za telesno okvaro.
ZPIZVZ člen 2, 2/1, 2/1-4, 6. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZPIZ-1 člen 5, 12, 249.
predčasna pokojnina - vojaška predčasna pokojnina - starostna pokojnina - bivši vojaški zavarovanec - zagotavljanje pravic, pridobljenih na podlagi odločb, izdanih po vojaških predpisih
V tožničinem primeru je šlo za pravnomočno odločbo o priznanju pravice do predčasne starostne pokojnine po ZPIZVZ. Ker je bilo o tožničini pokojnini že pravnomočno odločeno, ponovnega postopka in odmere pokojnine po 6. členu ZPIZVZ, ki ureja zagotavljanje pravic, pridobljenih na podlagi odločb, izdanih po vojaških predpisih, na podlagi vložene zahteve, ni mogoče začeti oziroma jo je potrebno v skladu s 4. točko 1. odstavka 129. člena ZUP zavreči.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – JAVNI RAZPISI
VSL0076826
OZ člen 247.
pogodbena kazen - zamuda pri dobavi - vzrok za zamudo - javni razpis - sklenitvena faza pogodbe
Potem ko je bila tožena stranka izbrana na javnem razpisu, in je po pozivu tožeče stranke dne 16. 12. 2008 sklenila pogodbo z jasno opredeljenim rokom izpolnitve, kakor tudi z določeno sankcijo v obliki pogodbene kazni zaradi zamude, se tožena stranka ne more več uspešno sklicevati na razloge, ki naj bi obstajali v času pred samo sklenitvijo pogodbe. Morebitne objektivne okoliščine, ki naj bi oteževale izpolnitev pogodbe v pogodbeno dogovorjenem roku zato gredo v breme same tožene stranke, ki je kljub temu s podpisom pogodbe prevzela takšno pogodbeno zavezo.
družinska pokojnina - zavrženje nove zahteve - pravnomočna odločba - nova zahteva - otrok - popolna nezmožnost za delo
Že v prejšnjem, pravnomočno končanem predsodnem upravnem postopku, ni bilo dokazano, da bi pri tožniku zaradi Fabryeve bolezni do materine smrti, ko je dopolnil že 31 let starosti, bila podana popolna nezmožnost za delo, ki je eden od bistvenih pogojev za pravico do družinske pokojnine na strani zavarovanega družinskega člana. Za popolno nezmožnost za delo pri otrocih, kot zavarovanih družinskih članih namreč glede na 121. člen ZPIZ-1 šteje nezmožnost za samostojno življenje in delo. Ob razpoložljivi medicinski in drugi listinski dokumentaciji v upravnem spisu je zato dovolj podlage za zaključek, da je v obravnavanem primeru izpolnjen dejanski stan iz 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP-a, na podlagi katerega je bila v obravnavanem predsodnem postopku tožnikova nova zahteva za priznanje pravice do družinske pokojnine po pokojni materi z izpodbijanima upravnima aktoma zakonito zavržena.
Ker je tožena stranka vložila pritožbo zoper zamudno sodbo šele po izteku 15-dnevnega zakonskega roka, je bilo potrebno pritožbo kot prepozno zavreči. Pri pritožbenem roku gre namreč za zakonski rok, ki se ne more podaljševati.