odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost - redarji
Delo občinskega redarja, ko ta na terenu opravlja nadzor nad parkiranimi vozili in pri tem uporablja pribor za pisanje ter občasno računalniško opremo, res ni nevarna dejavnost, vendar pa občinski redarji opravljajo nadzor nad izvajanjem občinskih predpisov ter pri tem odločajo tudi o izvrševanju sankcij. Izrekanje oziroma vročanje kazni za nepravilno parkiranje pri naslovnikih (torej lastnikih ali voznikih vozil) že po sami naravi stvari ni sprejeto z odobravanjem, zato je v takih okoliščinah mogoče pričakovati tudi (fizično) nasilje uporabnikov nad temi delavci tožene stranke. Tožena stranka je redarjem priskrbela prisilna sredstva ter jim predstavila osnove borilnih veščin in njihova pooblastila. Ob vsem navedenem in ob dejstvu, da redarji delo ter izrekanje sankcij opravljajo v interesu tožene stranke, je potrebno zaključiti, da občinski redarji opravljajo nevarno dejavnost, iz katere izhaja večja škodna nevarnost, in da je zato v konkretnem primeru podana objektivna odškodninska odgovornost tožene stranke za škodo, ki jo je utrpel tožnik, ker ga je med opravljanjem redarske službe fizično napadel občan in ga telesno poškodoval.
Ugotovljene okoliščine primera, če jih presojamo skupaj, po oceni pritožbenega sodišča predstavljajo zadostno informacijo, da so podani razlogi za sum storitve kaznivega dejanja. Tudi sam pregled avtomobila oziroma obtoženčeve bunde, ki se je nahajala na sovoznikovem sedežu, je bil opravljen v mejah pooblastila po drugem odstavku 148. člena ZKP, saj je policija zasegla drogo, ki se je nahajala v rokavu obtoženčeve bunde, in ni šlo za izvajanje pregleda skritih oziroma notranjih delov budne, kot zmotno meni pritožnica. Policija je torej postopala po drugem odstavku 148. člena ZKP, pri takem postopanju pa je smela zaseči predmete, ki se morajo po kazenskem zakonu vzeti ali ki utegnejo biti dokazilo kazenskem postopku (četrti odstavek 220. člena ZKP). Ni sprejemljivo stališče obtoženčeve zagovornice v pritožbi, da je šlo v obravnavni zadevi za situacijo iz četrtega odstavka 148. člena ZKP, ki določa, da je policija dolžna v primeru, ko glede določene osebe, od katere želi dobiti izjavo, obstajajo razlogi za sum, da je storila kaznivo dejanje, tej osebi dati pouk o pravnih jamstvih obdolženca v kazenskem postopku. Posledično tudi ne drži trditev pritožnice, da se izpodbijana sodba opira na izjavo, ki jo je policija pridobila od osumljenega F.K. v okviru policijskega zbiranja obvestil. Očitana kršitev tako ni podana.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlog- subjekt ne posluje na registriranem poslovnem naslovu - stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem
Pravna oseba se izbriše iz sodnega registra brez likvidacije: 1. če je prenehala poslovati, nima premoženja in je izpolnila svoje obveznosti, ali 2. če ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register, ali 3. če obstajajo drugi zakonski pogoji za izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije (prvi odstavek 427. člena ZFPPIPP). Ti izbrisni razlogi so samostojni in med seboj neodvisni, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje.
invalidnina - telesna okvara - seznam telesnih okvar
Nobena od ugotovljenih tožnikovih zdravstvenih težav (lumbalni sindrom) ni opredeljena kot razlog za ugotovitev telesne okvare po veljavnem seznamu telesnih okvar. Zato tožnikov tožbeni zahtevek, da se mu prizna invalidnina za telesno okvaro, ni utemeljen.
zavrženje pritožbe - sodne počitnice - vročanje - rok za vložitev pritožbe
V skladu s 3. odstavkom 83. člena ZS se v času sodnih počitnic sodna pisanja ne vročajo, če pa je bilo sodno pisanje kljub temu vročeno, začnejo teči procesni roki prvi naslednji dan, ko se iztečejo sodne počitnice. V konkretnem primeru se je zgodilo prav to, sodba sodišča prve stopnje je bila toženi stranki vročena prvi dan sodnih počitnic, zato je 15 dnevni pritožbeni rok začel teči prvi naslednji dan, po njihovem izteku, to je 16. 8. 2013. Navedeno pomeni, da se je rok za pritožbo dejansko iztekel 30. 8. 2013. Zadnji dan pritožbenega roka, to je 30. 8. 2013 je bil petek, torej dan, ko sodišče dela, zato bi tožena stranka pritožbo na pošto morala oddati najkasneje tega dne. Tožena stranka je pritožbo na pošto priporočeno oddala šele v ponedeljek, 2. 9. 2013, zato je bilo potrebno pritožbo zavreči kot prepozno.
USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ENERGETIKA
VSL0076839
URS člen 26, 26/1. OZ člen 168. Uredba o pravilih za določitev cen in odkup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev električne energije člen 3, 7, 9, 10.
odškodninska odgovornost države - protipravnost - vzročna zveza - proizvajalec električne energije - uredba vlade - enotna letna premija - javnopravna pravica
Protipravno bi bilo ravnanje tožene stranke, če bi bila sama ravnala tako, da bi bila kršila kakšno pravico javnopravne narave, ki jo ima tožeča stranka. Protipravnost je podana le, če tožena stranka ravna v nasprotju s kakšnim javnopravnim predpisom.
Tožeča stranka od tožene stranke ni imela pravice zahtevati določitve enotne letne cene, niti enotne letne premije v prav določeni višini. Eno in drugo je bilo odvisno od volje tožene stranke. Tožeča stranka torej ni pridobila še nobene javnopravne pravice zoper RS. RS ne more biti odgovorna, saj tudi ni kršila nobene pravice tožeče stranke.
ZDZdr člen 30, 30/1, 39, 39/1, 40, 41, 41/3, 44, 44/1. ZNP člen 37. ZPP člen 355.
sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča - vsebina predloga - zadržanje v psihiatrični bolnišnici
Dvodnevno zadržanje v bolnišnici na predlog izvedenca je dopustno, če je to potrebno zaradi narave duševne motnje ali zato, ker se oseba noče prostovoljno podvreči pregledu in ni mogoče drugače ugotoviti obstoja pogojev iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr.
ZDR člen 31, 32, 35, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 191, 191/1, 127.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - prepoved škodljivega ravnanja - policist - zagovor
Tožnik (policist) je s svojim ravnanjem (ženi je grozil, da jo bo ubil, v otroški sobi je v pričo otrok zamahnil z nožem ipd.) izpolnil znake kaznivega dejanja nasilja v družini po 1. odstavku 191. člena KZ-1, znake kaznivega dejanja ogrožanja z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru po 1. odstavku 127. člena KZ-1 ter tudi znake kaznivega dejanja grožnje po 1. odstavku 135. člena KZ-1, njegovo ravnanje pa hkrati predstavlja tudi kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. in 2. alinei 111. člena ZDR.
ZPIZ-1 člen 110, 110/1, 110/1-2, 110/7, 110/7-2, 421, 421/2.
vdovska pokojnina - izpolnjevanje pogojev - starost - starostna meja za pridobitev pravice do vdovske pokojnine - vdova
Tožena stranka tožnici upravičeno ni priznala pravice do vdovske pokojnine, saj tožnica ne izpolnjuje pogojev iz 110. člena ZPIZ-1, ker je na dan smrti zavarovanca uživalca starostne pokojnine dopolnila 44 let, zakon pa zahteva dopolnitev 45 let.
starostna pokojnina - sorazmerni del - srbski nosilec zavarovanja - prispevki za socialno varnost
Tožnik je bil v delovnem razmerju pri slovenskem podjetju, delo pa je opravljal v Srbiji, kar pomeni, da so se morali prispevki za socialno zavarovanje zanj plačevati zavodu za socialno zavarovanje, kjer je delo dejansko opravljal in to je na območju Republike Srbije. Dejstvo, da so se prispevki za socialno zavarovanje plačevali v kraju dejanskega opravljanja dela, pomeni, da se šteje, da je tožnik sporno obdobje dopolnil v zavarovanju pri srbskem nosilcu pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Tožnik tako pri toženi stranki nima zavarovanja, zato tožnikov tožbeni zahtevek, da se mu za sporno obdobje prizna sorazmerni del starostne pokojnine, ni utemeljen.
izvršba na podlagi verodostojne listine – nastanek taksne obveznosti – začetek pravdnega postopka - prispetje spisa k pravdnemu sodišču
Ko izvršilno sodišče razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovoljena izvršba, in ta sklep postane pravnomočen, ni več pravnega temelja za vodenje izvršilnega postopka. S tem se začne pravdni postopek.
2. točka 1. odstavka 5. člena ZST-1 podrobneje določa začetek taksne obveznosti, ne pa (hkrati) tudi začetka pravdnega postopka.
odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe – ugotovitvena odločba Ustavnega sodišča - retroaktivnost
V konkretnem primeru gre ravno za tak dejanski stan, iz katerega je prvostopenjsko sodišče sklepalo na uporabo citirane novele ZFPPIPP-A v tistem delu, za katerega je Ustavno sodišče ugotovilo, da je neskladen z Ustavo. Ker je Ustavno sodišče skladnost z Ustavo sporne določbe 33. člena novele Zakona o spremembah in dopolnitvah ZFPPIPP-A presojalo za nazaj, za obdobje, ko je še veljal, ni moglo spornega dela zakona tudi razveljaviti v smislu 43. člena Zakona o ustavnem sodišču. Vendar pa ima v takem primeru, v kolikor to ne izhaja drugače iz odločbe Ustavnega sodišča, tudi ugotovitvena odločba Ustavnega sodišča učinek, da se ne more uporabljati za razmerja, nastala pred razveljavitvijo zakona, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno.
V izbirnem postopku delodajalec sam izbere kandidata, neizbrani kandidati pa ne smejo biti podvrženi diskriminaciji.
Ker 5. odstavek 204. člena ZDR neizbranemu kandidatu ne daje drugačnega varstva kot vložitev tožbe za odškodnino zaradi diskriminacije, je potrebno tožnikovo tožbo v delu, kjer tožnik zahteva ponovitev izbirnega postopka, zavreči.
Pri tožniku gre za stanje po kompresijskem zlomu telesa 1. in 2. lumbalnega vretenca (L1 in L2) ter zlomu leve petnice. Sodni izvedenec je ocenil, da pri tožniku ni prišlo do trajne izgube delovne zmožnosti, to je nezmožnosti za organizirano pridobitno delo, ter da pri tožniku ni podana telesna okvara po nobeni točki veljavnega Seznama telesnih okvar, saj v ledvenem delu hrbtenice noben od gibalnih segmentov ne dosega stopnje končne degeneracije diska in posledično nepregibnost gibalnega segmenta, kar je pogoj za priznanje telesne okvare, prav tako posledice poškodbe leve pete in levega gležnja ne dosegajo kriterija navzven vidne obsežne deformacije ter nepregibnost gležnja, kar je pogoj za priznanje telesne okvare. Zato tožnikov tožbeni zahtevek na ugotovitev, da pri tožniku obstaja 50% telesna okvara, nastala zaradi poškodbe pri delu in na priznanje pravice do invalidnine, ni utemeljen.
Vse bančne garancije niso neakcesorne narave. Osnovna oblika posla, urejena v 1083. členu ZOR, je od temeljnega posla odvisna – akcesorna. Neodvisno bančno garancijo pa ZOR ureja v 1087. členu kot garancijo “brez ugovora“ ali “na prvi poziv“. Izdajatelj bančne garancije torej lahko izda neodvisno ali odvisno bančno garancijo.
V skladu z določbo drugega odstavka 160. člena ZFPPIPP začetek postopka prisilne poravnave ne učinkuje za zavarovane in prednostne terjatve ter izločitvene pravice.
ZDSS-1 člen 43, 43/1. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. ZDR-1 člen 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-2.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - rok za podajo odpovedi - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Dejstvo, da se tožnici očita neizpolnitev delovne obveznosti, ki je izvirala iz opravljanja njene prejšnje funkcije (v. d. direktorice) in ne iz pogodbe o zaposlitvi (za delovno mesto vodje finančno računovodske službe in organizatorja izobraževanja), ki je bila izredno odpovedana, samo po sebi ne kaže na očitno nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Razlogi v prid ugotovitvi, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, podana tožnici s strani tožene stranke – delodajalca, nezakonita, v tej (začetni) fazi ne prevladujejo nad tistimi, ki kažejo nasprotno. Na podlagi doslej zbranih podatkov v spisu še ni mogoče z zadostno stopnjo verjetnosti zaključiti, da bi bila izredna odpoved nezakonita, zlasti ker ni izkazano, da bi bila npr. podana prepozno ali iz očitno neutemeljenih razlogov, čeprav tožnica trdi nasprotno. Ker že prvi pogoj za izdajo začasne odredbe, to je verjetno izkazana terjatev, ni izpolnjen, tožničin predlog za izdajo začasne odredbe, da sodišče naloži toženi stranki, da je dolžna tožeči stranki ohraniti oziroma vzpostaviti delovno razmerje z vsemi pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi, ni utemeljen.
najemna pogodba za nedoločen čas – sodna odpoved – poslovni prostor – izpraznitev in izročitev
Tožbe oziroma zahteve po prenehanju najemne pogodbe zaradi sodne odpovedi (in posledično zahteve po izpraznitvi in izročitvi poslovnega prostora po izteku odpovednega roka) tožeča stranka sploh ni vložila, kar pomeni, da je sodišče prve stopnje odločalo o nečem, za kar sploh ni bila vložena tožnikova zahteva za pravno varstvo, na kar upravičeno opozarja obravnavana pritožba.
dodatek k pokojnini iz tujine - preplačilo - neupravičena obogatitev - tuj nosilec zavarovanja - višina preplačila
Tožnica je prejela dodatek k pokojnini, do katerega ni bila upravičena, zato ga je dolžna tožencu vrniti. Med pravdnima strankama je sporna višina preplačila. Dva dokumenta za isto obdobje navajata različna podatka glede preplačila. Ker na podlagi takšnih podatkov ni mogoče preveriti pravilnosti izračuna preplačila za vsak mesec posebej za vtoževano obdobje ter nato ugotoviti skupen znesek preplačila, ki mora ustrezati seštevku posameznih mesečnih zneskov preplačila, je odločba toženca v delu, ki se nanaša na višino preplačila, nezakonita.
izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju – zavezovalni in razpolagalni posel – povračilni zahtevek – pasivna legitimacija
Naziranje tožeče stranke, da je posledica izpodbitja pogodbe, da bi ji morala tožena stranka vrniti, kar je prejela, oziroma ji povrniti denarno nadomestilo in to ne glede na to, ali je bil povračilni zahtevek postavljen, ali ne, ni pravilno. Izpodbojni zahtevek namreč ne nalaga tožencu nobene izpolnitve in ne more biti podlaga izvršbi. Kot rečeno, je prav zato, da bi stečajni dolžnik s sodbo dosegel pravno korist, ki jo zasleduje (vrnitev premoženja v stečajno maso) povračilni zahtevek obligatoren sestavni del izpodbojnega zahtevka, brez njega izpodbijanje ni možno in se v primeru, ko se ne uveljavlja hkrati z izpodbojnim zahtevkom, tožba celo zavrže.
ZPP člen 155, 318, 318/1. OZ člen 435, 488, 489, 491.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - sklepčnost tožbe - sankcije za pravne napake - potrebni pravdni stroški - stroški za odgovor na pritožbo
Ker odgovor na pritožbo glede na izpodbijano odločitev, vsebino pritožbe in vsebino odgovora, ni bil v ničemer potreben (ni ne dodal ne ovrgel nobenega relevantnega argumenta), toženec ni upravičen do povračila stroškov v zvezi z njim.