ZOR člen 16, 16. ZPP člen 286, 339, 339/2, 339/2-14, 286, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 131, 1060, 131, 1060.
odškodninska odgovornost države - opustitev policistov - vzročna zveza - opustitev kot protipravno ravnanje - adekvatna vzročnost - teorija adekvatne vzročnosti - ratio legis vzročnost - teorija ratio legis vzročnosti - ratio legis dolžne skrbnosti policistov
Vzročna zveza v primeru opustitev načeloma ni očitna. Vzročnost tu ni naravna, pač pa pravna, med posledice opustitve zahtevane skrbnosti pa je treba šteti tisto škodo, ki jo namerava preprečiti pravilo, ki se vzpostavi v okoliščinah, v katerih potreba po skrbnosti nastane.
Ratio legis dolžne skrbnosti policistov je pri preiskavi prometnih nezgod in prekrškov varnost cestnega prometa in sankcioniranje kršilcev prometnih predpisov, ne pa uveljavljanje odškodnine za oškodovance.
ZNP člen 8, 8/1, 9, 10. ZIKS člen 145, 145/1, 145/2, 145, 145/1, 145/2. ZDen člen 18, 18/3, 19, 19/1, 19/1-1, 19/3.
vrnitev zaplenjenega premoženja - vrnitev v naravi - predhodno vprašanje - pritožbena novota
Z navedbo, da je predlagateljica edina (zakonita) dedinja po pokojnem je zatrjevala svojo stvarno legitimacijo, skladno prvemu odstavku 145. člena ZIKS torej, da je upravičenka iz materialnopravnega razmerja.
O vrnitvi vile, resda le do 1/2 solastniških deležev, se odloča v dveh ločenih postopkih pred različnima organoma, ki po svoji stvarni pristojnosti in v skladu z načelom enakopravnosti oziroma prirejenosti nepravdnega postopka na eni strani in upravnega postopka na drugi strani, lahko povsem samostojno odločata o identičnem dejanskem stanju.
Nepravdno sodišče ne more samo reševati predhodnega vprašanja, kadar je to bilo že pravnomočno rešeno pred pristojnim sodiščem oziroma drugim organom (prvi odstavek člena 8 ZNP).
Kulturni spomeniki se načeloma vračajo v naravi. Izjemoma se ne vračajo nepremičnine, glede katerih obstajajo ovire, ki jih določa 19. člen ZDen.
Mestna občina ni niti dokazovala, da za potrebe svoje dejavnosti predšolske vzgoje in varstva v vrtcu na naslovu ..., potrebuje nadomestno nepremičnino.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSM0020697
KZ člen 103, 103/1, 103/2, 103, 103/1, 103/2. ZKP člen 267/7, 367, 267/7, 367.
spolni napad na osebo mlajšo od 14 let
Pri sili iz drugega odstavka 103. člena KZ R Slovenije ne gre toliko za vprašanje njene intenzitete, temveč za vprašanje njene učinkovitosti z ozirom na žrtvino nasprotovanje, za katero ni nujno, da bi bilo izkazano s silovitim odporom kot njegovo skrajno obliko.
Sodišče prve stopnje je obstoj v pobot uveljavljane terjatve, katere obstoj je tožena stranka dokazovala z zaslišanjem priče, ugotovilo na podlagi izvensodne poravnave, t.j. listine, katere pristnost tožena stranka ni nikoli osporavala, zato je z dovolj jasnimi, zadostnimi in konkretnimi razlogi, da izpovedba predlagane priče ne bi pripomogla k razjasnitvi dejanskega stanja, obrazložilo zavrnitev dokaznega predloga tožene stranke.
nepremoženjska škoda - barva za lase - alergijska reakcija - alergijski bolnik - elementi odškodninske obveznosti - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna stvar
Barva za lase ni objektivno nevarna, kolikor se uporablja skladno navodilom. Le-ta so pravilna, niti ni vzročne zveze med vsebino navodil in alergijsko reakcijo tožnice na koži. Zato tudi ni krivdne odgovornosti.
USTAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0079545
UZITUL člen 4, 4/2, 5. ZTSPOZ člen 81, 81/1, 81/2.
nadaljevanje postopka proti pravnemu nasledniku - pravno nasledstvo - prehod pristojnosti organov in organizacij sfrj na organe in organizacije rs - prevzem materialnih obveznosti - pogodba o ustanovitvi
Določba 4. člena UZITUL se nanaša le na tiste pristojnosti, ki so nujno potrebne za funkcioniranje države in ki jih Ustavni zakon v nadaljevanju eksplicitno našteva. Ta določba tudi v ničemer ne določa prevzema materialnih obveznosti, ki izvirajo iz časa, preden je stopil Ustavni zakon v veljavo. Govori le o prevzemu pristojnosti, ne pa tudi materialnih obveznosti, ki so nastale v času skupne države.
Sodišče ni našlo nobene pravne podlage, iz katere bi nedvoumno izhajalo niti, da je S. pravni naslednik U., niti da prevzema njegove obveznosti, saj to ne izhaja niti iz Ustavnega zakona niti iz katerega drugega zakona niti iz mednarodnega sporazuma in prav tako ne iz pogodbe o ustanovitvi S. ali iz kakšne druge pogodbe.
ZZad člen 74, 74/1, 74, 74/1. SPZ člen 9, 10, 217, 217/1, 222, 269, 269/1, 9, 10, 217, 217/1, 222, 269, 269/1. ZZK-1 člen 8, 8.
priposestvovanje stvarne služnosti - izvenknjižno pridobljena stvarna služnost - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - dobra vera pridobitelja nepremičnine - družbena lastnina
Izvenknjižno pridobljena stvarna služnost osebi, ki je ravnala pošteno in se je zanesla na podatke o pravicah, ki so vpisane v zemljiški knjigi, ne more povzročiti škodljivih posledic (10. člen SPZ in 8. člen ZZK-1), vendar pa drugi pogoj - namreč pošteno ravnanje tožnika pri zaupanju v zemljiško knjigo, ni izpolnjen. Izkustveno nesprejemljivo je, da tožnik ne bi bil seznanjen z uporabo poti toženk in z dolgim trajanjem uporabe te poti, na podlagi česar bi lahko zaključil, da je prišlo do priposestvovanja stvarne služnosti. Načelo zaupanja v zemljiško knjigo namreč učinkuje le v korist dobroverne osebe, pri čemer je že tožnik sam navedel dejstva, ki kažejo na to, da ni bil v dobri veri.
pravica do popravka – rok za uveljavljanje pravice – pasivna legitimacija
Ker se objava popravka lahko zahteva v 30-ih dneh od dneva objave obvestila (publikacije), ne more biti nobenega dvoma, da je tožnik, ki je za publikacijo zvedel znotraj danega roka (20.3.2008) in pri toženki uveljavljal objavo šele 7.4.2008, zamudil prekluzivni rok.
najemnina za poslovni prostor - vezanost na trditveno podlago - dokazno breme - pogojni dokazni predlog
Tožeča stranka ni z ničemer izkazala, da bi sklenila s toženko novo najemno pogodbo oziroma aneks k obstoječi pogodbi, ki bi določala novo višino najemnine.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poziv nazaj na delo - reintegracija - izostanek z dela - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Ravnanje tožnika, ki se po pravnomočni sodbi, s katero je pridobil pravico do reintegracije, na poziv tožene stranke ni javil oz. se je javil, nato pa se v nadaljnjih dneh na delo ni več zglasil, odstopa od ravnanj povprečno skrbnega delavca, ki si želi ohraniti zaposlitev. Iz tega razloga takšno ravnanje predstavlja resen in utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
primernost izvršilnega naslova - ugovor zoper sklep o izvršbi - preizkus po uradni dolžnosti - zamudne obresti
Ni mogoče enačiti zapadlosti glavnične terjatve (izvršljivosti izvršilnega naslova) s primernostjo izvršilnega naslova v obsegu izterjevanih glavničnih zamudnih obrestih, ki jih izvršilni naslov ne vključuje.
ZPSV člen člen 3/3, 3. ZDR člen 109, 109/1, 109, 109/1.
odpravnina - delavec invalid
Delavcu invalidu III. kategorije, ki ima delno invalidsko pokojnino, na podlagi preostale delovne zmožnosti pa dela polovični delovni čas, pripada odpravnina zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ob upoštevanju dvojnega zneska mesečne plače, ki bi jo prejel, če bi delal polni delovni čas, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo in ne le polovica odpravnine zaradi dela s polovičnim delovnim časom.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ člen 184. ZVis člen 10.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – rok za podajo odpovedi – univerza – rektor
Posamezna fakulteta nima pravne subjektivitete, tako da ne more biti stranka v individualnem delovnem sporu. Stranka je lahko le univerza, katere članica je fakulteta.
Delodajalec visokošolskih delavcev je univerza, pooblastila o odločanju o njihovih delovnih razmerjih pa ima rektor univerze, ki lahko zakonito poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
odvzem poslovne sposobnosti - sposobnost skrbeti zase - zdravljenje alkoholizma - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu
Dejstvo, da se pritožnik že dolga leta zdravi zaradi alkohola in da je pri njem prišlo že do psihoorganske oškodovanosti, zaradi katere naj ne bi bil več zmožen predvidevanja in pravilne presoje, samo po sebi ne predstavlja konkretizacije razlogov, zaradi katerih je mogoče poslovno sposobnost odvzeti. Da bi bilo mogoče pravilnost odločitve preizkusiti, je namreč potrebno ugotoviti, v čem se nezmožnost presoje kaže in kako to vpliva na pritožnikovo življenje.
ZPP člen 195, 314, 314/1. ODZ paragraf 1319. OZ člen 150, 160. ZOR člen 154, 176, 176/1.
delna sodba - sosporniki - odgovornost zemljiškoknjižnega lastnika zaradi rušenja stavbe - izročitev stvari tretjemu
V dosedanjem postopku je bilo ugotovljeno, da je drugotoženka v letu 1994 v celoti obnovila takrat že „njeno“ stavbo, tako da je postavila novo konstrukcijo fasade, v delu obrnjenemu na ulico tokrat stekleno. Takrat je bila uporabnica celotnega objekta S.. Ko je plošča padla, je bila stvar nova, saj so bila obnovitvena dela na stavbi komaj končana. Kdo stavbo uporablja je bilo tudi jasno razvidno iz napisov pri njenem vhodu. Takšno dejansko stanje terja zato (zgolj omejeno) uporabo pravnega pravila iz paragrafa 1319 ODZ, da zajema pojem „imetnika“ stavbe (gradbe). Od te ugotovitve naprej pa pravna analiza danega primera terja uporabo takrat veljavnega Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), ki sicer res ni uredil stavbne škode, je pa uredil odgovornost imetnika stvari v primeru izročitve stvari tretjemu.
odškodnina - nematerialna škoda - materialna škoda - deljena odgovornost - duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti
Sodna praksa je dosledno izoblikovala stališče, da odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti oškodovanca temu pripada praviloma le v kolikor gre za posledice trajnega značaja, ki oškodovanca omejujejo oziroma ga bodo omejevale trajno tudi v bodoče. Prisoja te odškodnine je v primeru obstoja začasnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti oškodovanca na mestu le izjemoma, v kolikor bi npr. šlo za izredno intenzivno omejitev življenjskih sposobnosti oškodovanca ali v kolikor bi obstojale posebne okoliščine. V danem primeru je pri tožniku sicer obstojalo začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti, vendar glede na navedeni opis tega ni mogoče trditi, da je šlo za neko začasno onesposobljenje tožnika posebno hude narave, niti ni izkazano, da bi obstojale že navedene posebne okoliščine primera.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – mnenje sindikata – zagovor – čas za pripravo obrambe – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Glede na to, da je tožnik podal tako pisni kot ustni zagovor in da za preložitev zagovora ni zaprosil, je treba šteti, da so bili trije dnevi od prejema pisne obdolžitve zadostni za pripravo obrambe.
Četudi je tožena stranka (na prošnjo tožnika in zaradi njegovih socialnih razmer) tožniku ponudila novo pogodbo o zaposlitvi (za delovno mesto, na katerem ne bi prihajal v stik s potniki in ne bi mogel na enak način kršiti obveznosti iz delovnega razmerja), izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni nezakonita.
ZDR člen 83, 83/2, 88, 88/1, 88/1-2, 88/2. ZTPDR člen 18.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti
Glede na to, da je tožena stranka odpoved podala v letu 2003 (v času veljavnosti novega ZDR), je za zakonitost izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti bistveno le, ali je podan zakonsko določeni razlog, torej ali tožnica dela ni opravljala pravočasno, strokovno in kvalitetno, ne pa, ali je tožena stranka v zvezi z njenim delom izpeljala postopek ugotavljanja nesposobnosti, ki je bil predpisan s pravilnikom, sprejetim na podlagi ZTPDR.