pritožba po poteku roka - fizična delitev nepremičnine - pravice udeležencev postopka - soglasje nasprotnega udeleženca
V skladu s tretjim odstavkom 33. člena ZNP lahko tako sodišče druge stopnje iz tehtnih razlogov upošteva tudi pritožbo, vloženo po poteku 15 dnevnega roka (štetega od vročitve prepisa sklepa), ampak le pod alternativno določenim pogojem, da s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na ta sklep, ali da se te osebe strinjajo s spremembo ali razveljavitvijo.
zamudna sodba - poprava tožbe - ni odgovora na popravljeno tožbo
Če toženec odgovori na tožbo (ki omogoča identifikacijo zahtevka), ni mogoče izdati zamudne sodbe, češ da kasneje ni odgovoril na popravljeno in dopolnjeno tožbo.
Ker je tožnik je z uveljavitvijo pravice do invalidske pokojnine pri nosilcu zavarovanja v BIH že opravil izbiro glede pokojnine, ki jo bo užival, pri čemer mu je bila pri priznanju pokojnine upoštevana tudi pokojninska doba, dopolnjena pri toženi stranki, ne more uživati enake pokojninske dajatve v Sloveniji.
pravdni stroški - pravdni stroški po uvedbi stečajnega postopka - pravdni stroški kot stroški stečajnega postopka - trenutek nastanka terjatve iz naslova pravdnih stroškov - prekluzivni rok za priglasitev terjatve v stečaju - odmera pravdnih stroškov
Tudi v tovrstnih pravdnih postopkih, ki torej tečejo na podlagi tožbe oziroma predloga za nadaljevanje prekinjenega postopka (t.i. terjatvenega) stečajnega upnika, ki ga je zaradi prerekanja terjatve stečajni senat napotil na pravdo za ugotovitev le-te, odloča sodišče o povrnitvi pravdnih stroškov na podlagi določb ZPP o stroških postopka in ne na podlagi določb ZPPSL.
Toženec je dokazal obstoj ekskulpacijskega razloga, da se ni zavedal, da je do nezgode prišlo. Zavest o okoliščinah, ki pomenijo po Pogojih AO-97 izgubo zavarovalnih pravic, pri tožencu ni bila podana in tako ne more biti kriv za obstoj očitanih okoliščin, tožnica pa nima regresne pravice.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – rok za podajo odpovedi – objektivni rok – subjektivni rok
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je bila podana pravočasno, tako da je zakonita. Objektivni rok za podajo odpovedi ni začel teči na dan, ko se je končalo poslovno leto s slabimi finančnimi rezultati, ampak šele, ko so nastali razlogi za zmanjševanje delovne sile, to je, ko je direktor tožene stranke prejel odločitev vodstva skupine, da je treba zmanjšati delovno silo. Subjektivni rok pa je pričel teči šele z dnem, ko je direktor sprejel sklep o ukinitvi delovnega mesta administratorke, za katerega je imela tožnica sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.
Sklep o zavarovanju je izvršilni sklep. Zaznamba izvršbe se opravi po uradni dolžnosti, če je bil izvršilni sklep izdan na osnovi izvršilnega naslova, ne da bi bilo treba čakati na pravnomočnost sklepa.
Pravnomočnost se zahteva, če je bila izvršba dovoljena na osnovi verodostojne listine.
nadaljevanje izvršilnega postopka zoper družbenika izbrisane družbe - prehod dolga iz družbe na družbenika
Po odločitvi Ustavnega sodišča o ustavnosti ZFPPod - B so odpadli razlogi za prekinitev postopka in slednji so se lahko nadaljevali po določilih ZFPPod (Uradni list RS, št. 54/99, 110/99 in 93/02 - Odl. US). Izpodbijanega sklepa, ki ima naravo procesnega sklepa o nadaljevanju predhodno prekinjenega postopka, ni mogoče obravnavati kot sklep, s katerim bi se odločilo o tem, da se namesto zoper družbo, izbrisano po ZFPPod izvršba nadaljuje zoper družbenika te družbe.
vrednostni papirji - premoženje - denarna socialna pomoč - dividende
Pri dodelitvi denarne socialne pomoči se dividende od vrednostnih papirjev kot občasen, neperiodičen dohodek upoštevajo pri ugotavljanju lastnega dohodka, če presegajo znesek minimalnega dohodka. Dividende, ki tega zneska ne presegajo, se ne vštevajo v lastni dohodek, pač pa se kot premoženje prosilca upoštevajo vrednostni papirji, ki te dividende prinašajo. Ker vrednost tožnikovega premoženja v obliki vrednostnih papirjev presega znesek 24 minimalnih plač, je tožbeni zahtevek (za dodelitev denarne socialne pomoči) neutemeljen.
Ker je bila tožnikova pokojna žena uživalka pokojnine po določbah ZPIZ, torej po splošnih predpisih, lahko tožnik kljub temu, da je uživalec starostne pokojnine po ZPIZVZ, ob izpolnjenih pogojih uveljavi pravico do dela vdovske pokojnine.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zagovor – rok za pripravo zagovora
ZDR v zvezi z rokom na zagovor ne napotuje na uporabo določb ZPP ali drugih procesnih zakonov, ampak je potrebno v vsakem primeru posebej presojati, ali je imel delavec dovolj časa za pripravo zagovora, pri tem pa upoštevati tudi pravico delodajalca, da iz razlogov in ob pogojih, ki so določeni v ZDR, delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi. Ker je tožnik zagovor podal v pisni obliki, se je lahko izjavil, kar pomeni, da sta bila dva dneva dovolj za podajo zagovora.
ZOR člen 173, 177, 177/2, 177/4, 206, 206/3, 208, 414, 173, 177, 177/2, 177/4, 206, 206/3, 208, 414.
solidarna obveznost - regres - regresna pravda - pogodba o obveznem zavarovanju odgovornosti voznika - škoda, povzročena z nevarno stvarjo - sopovzročitev škode - ugovori toženca v regresni pravdi
Položaj toženca v regresni pravdi ne more biti odvisen od okoliščine, v kakšni meri se je izpolnitelj solidarne obveznosti razbremenil svoje odgovornosti proti oškodovancu. Rezultat takšne pravde je odvisen le od presoje, v kakšni meri se je uspel razbremeniti svoje odgovornosti oziroma ali se je te uspel razbremeniti v celoti.
Pravico do izterjave obratovalnih stroškov hiše ima tisti, ki je storitev opravil, oziroma tisti, ki je opravljene storitve plačal namesto dolžnika. Solastniki hiše imajo zato aktivno legitimacijo le, če so izterjevane stroške plačali iz njihovih sredstev.
ZIZ člen 40, 40/1, 40, 40/1. ZPP člen 105, 108, 108/1, 108/4, 105, 108, 108/1, 108/4.
predlog za izvršbo - zavrženje predloga - pomanjkljiv predlog
V predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine ni potrebno upniku navajati identifikacijske številke, če z njimi ne razpolaga. Tudi brez navedenih podatkov, je predlog za izvršbo formalno popoln in sposoben za obravnavo.
Zlasti v družbi z omejeno odgovornostjo, za katero je značilna tesnejša povezanost ustanoviteljev z družbo, lahko na cilje družbe močno vplivajo tudi njihovi povsem osebni interesi in pričakovanja, ki niso nujno ekonomske narave. Ni nezdružljiv z bistvom družbe in tudi ne v nasprotju z deklarirano pridobitno dejavnostjo družbe namen družbe, da družbenikom oziroma njihovim delavcem omogoči letovanje po nižjih cenah od tržnih.
Interesu družbenikov, izraženem s tričetrtinskim kvorumom, da obvarujejo personalni substrat družbe in da pravni promet z deleži omejijo, zakon daje prednost pred pravico posameznega družbenika do razpolaganja z deležem. Zato je tudi poseg v položaj obstoječega manjšinskega družbenika v smeri zmanjševanja njegovih pravic ali drugega poslabšanja njegovega položaja zaradi spremembe družbene pogodbe iz zgoraj navedenih razlogov dopusten.
odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe – učinek vpisa v sodni register – sprememba družbenikov
Zakon o sodnem registru (ZSReg) v 8. čl. ureja publicitetne učinke vpisov v sodni register, in sicer se z dnem vpisa oz. z dnem objave vpisa šteje, da je s tem vpisani podatek vsakomur znan. Vendar pa v obravnavanem primeru ne gre za to, ampak za vprašanje, ali vpis v sodni register povzroči nastanek pravice ali pravnega razmerja ali ne. Pri vpisu spremembe družbenikov ne gre za takšen vpis, glede na to, da gre za vpis deklaratorne narave, kot je to pravilno navedlo že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu.
zavrženje predloga za izvršbo – odločanje sodnega referenta
Sodišče je zavrglo predlog za izvršbo, ker je ugotovilo, da ga upnik ni dopolnil tako, kot je razvidno iz sklepa z dne 12.6.2008. ZIZ v 1. odst. 6. čl. določa, katere sklepe lahko izdajajo sodni referenti in strokovni sodelavci. Med naštetimi vrstami sklepov pa ni takšnega, kot je izpodbijani. Gre za kršitev, na katero mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti.
Prometni znak II-33 - „prednost vozil iz nasprotne smeri“ specialno ureja pravila srečanja in s tem drugače ureja splošna pravila srečanja določena v 42. in 43. členu ZVCP-1, zato kljub njegovemu poimenovanju ni mogoče šteti, da ureja pravila prednosti in da je zato kaznovanje po VII. odstavku 116. člena ZVCP-1 v primeru neupoštevanja tega prometnega znaka izključeno.
ZPP člen 23, 112, 112/8, 23, 112, 112/8. ZMed člen 33, 33.
stvarna pristojnost - razmerje med pristojnostjo okrajnega in okrožnega sodišča - pristojnost v sporih za objavo odgovora ali popravka - tožba, vezana na rok - vložitev tožbe, vezane na rok, pri nepristojnem sodišču - pravočasnost tožbe
Če stranka pošlje tožbo nepristojnemu sodišču, si v nobenem primeru s tem ne varuje roka. Tožba bo pravočasna le, če jo bo nepristojno sodišče pravočasno poslalo pristojnemu sodišču, to pa jo bo prejelo pred potekom roka za njeno vložitev.
Vprašanje, ali vlogo, ki je vezana na rok, in je izročena ali poslana pristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, upoštevati ali ne, je odvisna le od nevednosti in očitne pomote vložnika, ne pa tudi od obveznosti sodišča, da tožnika o njegovi napaki takoj obvesti oziroma tožbo takoj pošlje pristojnemu sodišču.
neupravičena obsodba - odškodnina iz naslova nemožnosti uporabe zaplenjenega premoženja - odškodnina iz naslova upravljanja zaplenjenega premoženja - pasivna legitimacija - povrnitev pravdnih stroškov
Zavezanec za plačilo odškodnine iz naslova nemožnosti uporabe oziroma upravljanja z v povojnih kazenskih procesih neupravičeno zaplenjenim premoženjem (145.c člen ZIKS) je Republika Slovenija.