regres za letni dopust - letni dopust - javna dela
Ker je tožnica kot brezposelne osebe, ki se je vključila v javna dela, pridobila pravico do letnega dopusta, ima tudi pravico do regresa za letni dopust.
zamudna sodba - poprava tožbe - ni odgovora na popravljeno tožbo
Če toženec odgovori na tožbo (ki omogoča identifikacijo zahtevka), ni mogoče izdati zamudne sodbe, češ da kasneje ni odgovoril na popravljeno in dopolnjeno tožbo.
Ker je tožnik je z uveljavitvijo pravice do invalidske pokojnine pri nosilcu zavarovanja v BIH že opravil izbiro glede pokojnine, ki jo bo užival, pri čemer mu je bila pri priznanju pokojnine upoštevana tudi pokojninska doba, dopolnjena pri toženi stranki, ne more uživati enake pokojninske dajatve v Sloveniji.
Neobstoj pogodbe o medsebojnih razmerjih etažnih lastnikov (32. člen SZ-1) sam po sebi ne predstavlja razloga, na podlagi katerega bi se etažnega lastnika lahko oprostilo plačila obratovalnih stroškov stavbe.
pravdni stroški - pravdni stroški po uvedbi stečajnega postopka - pravdni stroški kot stroški stečajnega postopka - trenutek nastanka terjatve iz naslova pravdnih stroškov - prekluzivni rok za priglasitev terjatve v stečaju - odmera pravdnih stroškov
Tudi v tovrstnih pravdnih postopkih, ki torej tečejo na podlagi tožbe oziroma predloga za nadaljevanje prekinjenega postopka (t.i. terjatvenega) stečajnega upnika, ki ga je zaradi prerekanja terjatve stečajni senat napotil na pravdo za ugotovitev le-te, odloča sodišče o povrnitvi pravdnih stroškov na podlagi določb ZPP o stroških postopka in ne na podlagi določb ZPPSL.
Ker je bila tožnikova pokojna žena uživalka pokojnine po določbah ZPIZ, torej po splošnih predpisih, lahko tožnik kljub temu, da je uživalec starostne pokojnine po ZPIZVZ, ob izpolnjenih pogojih uveljavi pravico do dela vdovske pokojnine.
Valorizacija v postopku plačanega dela odškodnine predstavlja uporabo materialnega prava in sicer se pri izračunu te upošteva gibanje indeksov cen v obdobju od plačila do odločitve sodišča prve stopnje, ki so bili merilo inflacije, in sicer pri Statističnem uradu Republike Slovenije.
ugotovitev obstoja lastninske pravice - izstavitev zemljiškoknjižne listine - aktivna legitimacija solastnikov - nesklepčnost tožbe - identifikacijski znak nepremičnine
Pozivanje stranskega intervenienta, da vstopi v pravdo, ki ga procesna pravila ZPP ne predvidevajo, bi kvečjemu lahko predstavljalo kršitev določb postopka po 199. členu ZPP v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP, pa še to le v primeru, ko bi pozivanje na vstop v pravdo vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Domnevni solastniki sporne nepremičnine so le navadni sosporniki, pri čemer je ustaljeno stališče sodne prakse, da ni mogoče odreči pravnega varstva enemu izmed udeležencev v materialnopravnem razmerju, ki nastopa v pravdi na aktivni strani, če so drugi pasivni. Tako bi tudi v primeru, ko bi bila med njimi po materialnem pravu takšna medsebojna zveza, da bi lahko le skupaj razpolagali s pravicami, tožbo lahko vložil le eden izmed udeležencev materialnopravnega razmerja.
V skladu z določbo 5. točke 3. člena ZZK-1 je identifikacijski znak zemljiške parcele parcelna številka in zato je potrebno tožbeni zahtevek na ugotovitev lastninske pravice na nepremičnini, ki se vpisuje v zemljiško knjigo in na izstavitev za vpis v zemljiško knjigo sposobne listine oblikovati tako, da so nepremičnine opredeljene z njihovimi parcelnimi številkami.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zagovor – rok za pripravo zagovora
ZDR v zvezi z rokom na zagovor ne napotuje na uporabo določb ZPP ali drugih procesnih zakonov, ampak je potrebno v vsakem primeru posebej presojati, ali je imel delavec dovolj časa za pripravo zagovora, pri tem pa upoštevati tudi pravico delodajalca, da iz razlogov in ob pogojih, ki so določeni v ZDR, delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi. Ker je tožnik zagovor podal v pisni obliki, se je lahko izjavil, kar pomeni, da sta bila dva dneva dovolj za podajo zagovora.
ponarejanje denarja - direktni naklep - namen spraviti denar v obtok - neprimeren poskus - izbira kazenske sankcije
Neprimeren poskus pri dokončanem kaznivem dejanju ni mogoč.
Pri kaznivem dejanju ponarejanja denarja po drugem odstavku 249. člena KZ gre za modaliteto, za katero že po jezikovni razlagi ni treba, da bi bil ponarejen denar spravljen v obtok, temveč zadostuje, da si storilec isti denar s takšnim namenom priskrbi.
ZOR člen 173, 177, 177/2, 177/4, 206, 206/3, 208, 414, 173, 177, 177/2, 177/4, 206, 206/3, 208, 414.
solidarna obveznost - regres - regresna pravda - pogodba o obveznem zavarovanju odgovornosti voznika - škoda, povzročena z nevarno stvarjo - sopovzročitev škode - ugovori toženca v regresni pravdi
Položaj toženca v regresni pravdi ne more biti odvisen od okoliščine, v kakšni meri se je izpolnitelj solidarne obveznosti razbremenil svoje odgovornosti proti oškodovancu. Rezultat takšne pravde je odvisen le od presoje, v kakšni meri se je uspel razbremeniti svoje odgovornosti oziroma ali se je te uspel razbremeniti v celoti.
Dokazna ocena sodišča prve stopnje je nepopolna oz. pomanjkljiva, saj se sodišče v razlogih sodbe ni opredelilo do izpovedb dveh prič, s katerima je toženka dokazovala obstoj odločilnega dejstva.
Dokazna ocena vseh pravočasno dokazanih dokazov mora biti celovita, temeljita in skrbna in mora vsebovati presojo vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj.
ZPP člen 318, 318/1, 318, 318/1. OZ člen 943, 943.
zamudna sodba
Tožeča stranka je zadostila pogojem iz I. odst. 318. čl. ZPP, s tem, ko je dovolj substancirala trditve o zatrjevani poškodbi (in s tem do upravičenja do izplačila zavarovalnine), predložila polico, predlagala da tožena stranka predloži splošne pogoje in predlagala zaslišanje izvedenca medicinske stroke.
Pravico do izterjave obratovalnih stroškov hiše ima tisti, ki je storitev opravil, oziroma tisti, ki je opravljene storitve plačal namesto dolžnika. Solastniki hiše imajo zato aktivno legitimacijo le, če so izterjevane stroške plačali iz njihovih sredstev.
Zlasti v družbi z omejeno odgovornostjo, za katero je značilna tesnejša povezanost ustanoviteljev z družbo, lahko na cilje družbe močno vplivajo tudi njihovi povsem osebni interesi in pričakovanja, ki niso nujno ekonomske narave. Ni nezdružljiv z bistvom družbe in tudi ne v nasprotju z deklarirano pridobitno dejavnostjo družbe namen družbe, da družbenikom oziroma njihovim delavcem omogoči letovanje po nižjih cenah od tržnih.
Interesu družbenikov, izraženem s tričetrtinskim kvorumom, da obvarujejo personalni substrat družbe in da pravni promet z deleži omejijo, zakon daje prednost pred pravico posameznega družbenika do razpolaganja z deležem. Zato je tudi poseg v položaj obstoječega manjšinskega družbenika v smeri zmanjševanja njegovih pravic ali drugega poslabšanja njegovega položaja zaradi spremembe družbene pogodbe iz zgoraj navedenih razlogov dopusten.
zavrženje predloga za izvršbo – odločanje sodnega referenta
Sodišče je zavrglo predlog za izvršbo, ker je ugotovilo, da ga upnik ni dopolnil tako, kot je razvidno iz sklepa z dne 12.6.2008. ZIZ v 1. odst. 6. čl. določa, katere sklepe lahko izdajajo sodni referenti in strokovni sodelavci. Med naštetimi vrstami sklepov pa ni takšnega, kot je izpodbijani. Gre za kršitev, na katero mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti.
odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe – učinek vpisa v sodni register – sprememba družbenikov
Zakon o sodnem registru (ZSReg) v 8. čl. ureja publicitetne učinke vpisov v sodni register, in sicer se z dnem vpisa oz. z dnem objave vpisa šteje, da je s tem vpisani podatek vsakomur znan. Vendar pa v obravnavanem primeru ne gre za to, ampak za vprašanje, ali vpis v sodni register povzroči nastanek pravice ali pravnega razmerja ali ne. Pri vpisu spremembe družbenikov ne gre za takšen vpis, glede na to, da gre za vpis deklaratorne narave, kot je to pravilno navedlo že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu.
Prometni znak II-33 - „prednost vozil iz nasprotne smeri“ specialno ureja pravila srečanja in s tem drugače ureja splošna pravila srečanja določena v 42. in 43. členu ZVCP-1, zato kljub njegovemu poimenovanju ni mogoče šteti, da ureja pravila prednosti in da je zato kaznovanje po VII. odstavku 116. člena ZVCP-1 v primeru neupoštevanja tega prometnega znaka izključeno.
ZPP člen 23, 112, 112/8, 23, 112, 112/8. ZMed člen 33, 33.
stvarna pristojnost - razmerje med pristojnostjo okrajnega in okrožnega sodišča - pristojnost v sporih za objavo odgovora ali popravka - tožba, vezana na rok - vložitev tožbe, vezane na rok, pri nepristojnem sodišču - pravočasnost tožbe
Če stranka pošlje tožbo nepristojnemu sodišču, si v nobenem primeru s tem ne varuje roka. Tožba bo pravočasna le, če jo bo nepristojno sodišče pravočasno poslalo pristojnemu sodišču, to pa jo bo prejelo pred potekom roka za njeno vložitev.
Vprašanje, ali vlogo, ki je vezana na rok, in je izročena ali poslana pristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, upoštevati ali ne, je odvisna le od nevednosti in očitne pomote vložnika, ne pa tudi od obveznosti sodišča, da tožnika o njegovi napaki takoj obvesti oziroma tožbo takoj pošlje pristojnemu sodišču.
ZDR člen 7, 7/2, 110, 110/2. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije člen 21, 21/5.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – rok za podajo odpovedi – subjektivni rok – kolektivna pogodba
Ker ZDR začetek teka subjektivnega roka za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi veže na seznanitev delodajalca z razlogi za odpoved in ne na zagovor delavca (kot Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije), ta rok pa je v konkretni zadevi do podaje izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi potekel, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, saj ni mogoče uporabiti določbe kolektivne pogodbe, ki daje delavcu manj pravic kot ZDR.