Ne glede na to ali je bila odpoved najemne pogodbe ustrezna ali ne, tožena stranka kljub morebitni pravici do posesti, ki v skladu z določbo prvega odstavka 33. člena SPZ in določbo 426. člena ZPP, izrecno določata prepoved odločanja o pravici do posesti, ni upravičena do samovoljne, izvensodne spremembe posestnega stanja. Namen posestnega varstva ni samo začasna ureditev dejanskega stanja, ampak predvsem preprečevanje, omejevanje in sankcioniranje samovoljnega uveljavljanja zatrjevanih pravic.
ZIZ člen 40, 40/1, 40, 40/1. ZPP člen 105, 108, 108/1, 108/4, 105, 108, 108/1, 108/4.
predlog za izvršbo - zavrženje predloga - pomanjkljiv predlog
V predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine ni potrebno upniku navajati identifikacijske številke, če z njimi ne razpolaga. Tudi brez navedenih podatkov, je predlog za izvršbo formalno popoln in sposoben za obravnavo.
Pravico do izterjave obratovalnih stroškov hiše ima tisti, ki je storitev opravil, oziroma tisti, ki je opravljene storitve plačal namesto dolžnika. Solastniki hiše imajo zato aktivno legitimacijo le, če so izterjevane stroške plačali iz njihovih sredstev.
Toženec je dokazal obstoj ekskulpacijskega razloga, da se ni zavedal, da je do nezgode prišlo. Zavest o okoliščinah, ki pomenijo po Pogojih AO-97 izgubo zavarovalnih pravic, pri tožencu ni bila podana in tako ne more biti kriv za obstoj očitanih okoliščin, tožnica pa nima regresne pravice.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – rok za podajo odpovedi – objektivni rok – subjektivni rok
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je bila podana pravočasno, tako da je zakonita. Objektivni rok za podajo odpovedi ni začel teči na dan, ko se je končalo poslovno leto s slabimi finančnimi rezultati, ampak šele, ko so nastali razlogi za zmanjševanje delovne sile, to je, ko je direktor tožene stranke prejel odločitev vodstva skupine, da je treba zmanjšati delovno silo. Subjektivni rok pa je pričel teči šele z dnem, ko je direktor sprejel sklep o ukinitvi delovnega mesta administratorke, za katerega je imela tožnica sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.
ZOR člen 387, 387. ZKP člen 539, 539/1, 540, 540/2, 539, 539/1, 540, 540/2, 539, 539/1, 540, 540/2. OZ člen 1060, 1060.
pravica do povrnitve škode po zkp - poravnalna ponudba - pripoznava dolga - zastaranje - pretrganje zastaranja - zadržanje zastaranja
Ponudbe za poravnavo, ki je dana zgolj za izvensodno poravnavo in je časovno omejena (15 dni), ni možno šteti za pripoznavo dolga, ki bi prekinila tek zastaralnega roka.
zamudna sodba - poprava tožbe - ni odgovora na popravljeno tožbo
Če toženec odgovori na tožbo (ki omogoča identifikacijo zahtevka), ni mogoče izdati zamudne sodbe, češ da kasneje ni odgovoril na popravljeno in dopolnjeno tožbo.
ZPP člen 318, 318/1, 318, 318/1. OZ člen 943, 943.
zamudna sodba
Tožeča stranka je zadostila pogojem iz I. odst. 318. čl. ZPP, s tem, ko je dovolj substancirala trditve o zatrjevani poškodbi (in s tem do upravičenja do izplačila zavarovalnine), predložila polico, predlagala da tožena stranka predloži splošne pogoje in predlagala zaslišanje izvedenca medicinske stroke.
Ker je tožnik je z uveljavitvijo pravice do invalidske pokojnine pri nosilcu zavarovanja v BIH že opravil izbiro glede pokojnine, ki jo bo užival, pri čemer mu je bila pri priznanju pokojnine upoštevana tudi pokojninska doba, dopolnjena pri toženi stranki, ne more uživati enake pokojninske dajatve v Sloveniji.
Sklep o zavarovanju je izvršilni sklep. Zaznamba izvršbe se opravi po uradni dolžnosti, če je bil izvršilni sklep izdan na osnovi izvršilnega naslova, ne da bi bilo treba čakati na pravnomočnost sklepa.
Pravnomočnost se zahteva, če je bila izvršba dovoljena na osnovi verodostojne listine.
Dokazna ocena sodišča prve stopnje je nepopolna oz. pomanjkljiva, saj se sodišče v razlogih sodbe ni opredelilo do izpovedb dveh prič, s katerima je toženka dokazovala obstoj odločilnega dejstva.
Dokazna ocena vseh pravočasno dokazanih dokazov mora biti celovita, temeljita in skrbna in mora vsebovati presojo vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj.
vrednostni papirji - premoženje - denarna socialna pomoč - dividende
Pri dodelitvi denarne socialne pomoči se dividende od vrednostnih papirjev kot občasen, neperiodičen dohodek upoštevajo pri ugotavljanju lastnega dohodka, če presegajo znesek minimalnega dohodka. Dividende, ki tega zneska ne presegajo, se ne vštevajo v lastni dohodek, pač pa se kot premoženje prosilca upoštevajo vrednostni papirji, ki te dividende prinašajo. Ker vrednost tožnikovega premoženja v obliki vrednostnih papirjev presega znesek 24 minimalnih plač, je tožbeni zahtevek (za dodelitev denarne socialne pomoči) neutemeljen.
ponarejanje denarja - direktni naklep - namen spraviti denar v obtok - neprimeren poskus - izbira kazenske sankcije
Neprimeren poskus pri dokončanem kaznivem dejanju ni mogoč.
Pri kaznivem dejanju ponarejanja denarja po drugem odstavku 249. člena KZ gre za modaliteto, za katero že po jezikovni razlagi ni treba, da bi bil ponarejen denar spravljen v obtok, temveč zadostuje, da si storilec isti denar s takšnim namenom priskrbi.
nadaljevanje izvršilnega postopka zoper družbenika izbrisane družbe - prehod dolga iz družbe na družbenika
Po odločitvi Ustavnega sodišča o ustavnosti ZFPPod - B so odpadli razlogi za prekinitev postopka in slednji so se lahko nadaljevali po določilih ZFPPod (Uradni list RS, št. 54/99, 110/99 in 93/02 - Odl. US). Izpodbijanega sklepa, ki ima naravo procesnega sklepa o nadaljevanju predhodno prekinjenega postopka, ni mogoče obravnavati kot sklep, s katerim bi se odločilo o tem, da se namesto zoper družbo, izbrisano po ZFPPod izvršba nadaljuje zoper družbenika te družbe.
Zlasti v družbi z omejeno odgovornostjo, za katero je značilna tesnejša povezanost ustanoviteljev z družbo, lahko na cilje družbe močno vplivajo tudi njihovi povsem osebni interesi in pričakovanja, ki niso nujno ekonomske narave. Ni nezdružljiv z bistvom družbe in tudi ne v nasprotju z deklarirano pridobitno dejavnostjo družbe namen družbe, da družbenikom oziroma njihovim delavcem omogoči letovanje po nižjih cenah od tržnih.
Interesu družbenikov, izraženem s tričetrtinskim kvorumom, da obvarujejo personalni substrat družbe in da pravni promet z deleži omejijo, zakon daje prednost pred pravico posameznega družbenika do razpolaganja z deležem. Zato je tudi poseg v položaj obstoječega manjšinskega družbenika v smeri zmanjševanja njegovih pravic ali drugega poslabšanja njegovega položaja zaradi spremembe družbene pogodbe iz zgoraj navedenih razlogov dopusten.
Prometni znak II-33 - „prednost vozil iz nasprotne smeri“ specialno ureja pravila srečanja in s tem drugače ureja splošna pravila srečanja določena v 42. in 43. členu ZVCP-1, zato kljub njegovemu poimenovanju ni mogoče šteti, da ureja pravila prednosti in da je zato kaznovanje po VII. odstavku 116. člena ZVCP-1 v primeru neupoštevanja tega prometnega znaka izključeno.
odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe – učinek vpisa v sodni register – sprememba družbenikov
Zakon o sodnem registru (ZSReg) v 8. čl. ureja publicitetne učinke vpisov v sodni register, in sicer se z dnem vpisa oz. z dnem objave vpisa šteje, da je s tem vpisani podatek vsakomur znan. Vendar pa v obravnavanem primeru ne gre za to, ampak za vprašanje, ali vpis v sodni register povzroči nastanek pravice ali pravnega razmerja ali ne. Pri vpisu spremembe družbenikov ne gre za takšen vpis, glede na to, da gre za vpis deklaratorne narave, kot je to pravilno navedlo že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu.
ZPP člen 23, 112, 112/8, 23, 112, 112/8. ZMed člen 33, 33.
stvarna pristojnost - razmerje med pristojnostjo okrajnega in okrožnega sodišča - pristojnost v sporih za objavo odgovora ali popravka - tožba, vezana na rok - vložitev tožbe, vezane na rok, pri nepristojnem sodišču - pravočasnost tožbe
Če stranka pošlje tožbo nepristojnemu sodišču, si v nobenem primeru s tem ne varuje roka. Tožba bo pravočasna le, če jo bo nepristojno sodišče pravočasno poslalo pristojnemu sodišču, to pa jo bo prejelo pred potekom roka za njeno vložitev.
Vprašanje, ali vlogo, ki je vezana na rok, in je izročena ali poslana pristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, upoštevati ali ne, je odvisna le od nevednosti in očitne pomote vložnika, ne pa tudi od obveznosti sodišča, da tožnika o njegovi napaki takoj obvesti oziroma tožbo takoj pošlje pristojnemu sodišču.
zavrženje predloga za izvršbo – odločanje sodnega referenta
Sodišče je zavrglo predlog za izvršbo, ker je ugotovilo, da ga upnik ni dopolnil tako, kot je razvidno iz sklepa z dne 12.6.2008. ZIZ v 1. odst. 6. čl. določa, katere sklepe lahko izdajajo sodni referenti in strokovni sodelavci. Med naštetimi vrstami sklepov pa ni takšnega, kot je izpodbijani. Gre za kršitev, na katero mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti.
plača – del plače iz naslova delovne uspešnosti – ocena delovne uspešnosti – sodno varstvo – predhodni postopek pri delodajalcu
Spor o zakonitosti oziroma utemeljenosti odločitve o delovni uspešnosti ni le spor o denarni terjatvi, ampak je primarno nedenarni spor, od katerega je odvisna denarna terjatev. Četudi tožena stranka sklepa glede delovne uspešnosti v pisni obliki ni izdala, ampak je iz tega naslova le izplačevala nižjo plačo, bi moral tožnik predhodno (pred uveljavljanjem sodnega varstva) zahtevati varstvo pravic pri delodajalcu. Šele nato bi bila tožba za plačilo prikrajšanja pri plači dopustna.