ZIZ člen 40, 40/1, 40, 40/1. ZPP člen 105, 108, 108/1, 108/4, 105, 108, 108/1, 108/4.
predlog za izvršbo - zavrženje predloga - pomanjkljiv predlog
V predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine ni potrebno upniku navajati identifikacijske številke, če z njimi ne razpolaga. Tudi brez navedenih podatkov, je predlog za izvršbo formalno popoln in sposoben za obravnavo.
ponarejanje denarja - direktni naklep - namen spraviti denar v obtok - neprimeren poskus - izbira kazenske sankcije
Neprimeren poskus pri dokončanem kaznivem dejanju ni mogoč.
Pri kaznivem dejanju ponarejanja denarja po drugem odstavku 249. člena KZ gre za modaliteto, za katero že po jezikovni razlagi ni treba, da bi bil ponarejen denar spravljen v obtok, temveč zadostuje, da si storilec isti denar s takšnim namenom priskrbi.
ugotovitev obstoja lastninske pravice - izstavitev zemljiškoknjižne listine - aktivna legitimacija solastnikov - nesklepčnost tožbe - identifikacijski znak nepremičnine
Pozivanje stranskega intervenienta, da vstopi v pravdo, ki ga procesna pravila ZPP ne predvidevajo, bi kvečjemu lahko predstavljalo kršitev določb postopka po 199. členu ZPP v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP, pa še to le v primeru, ko bi pozivanje na vstop v pravdo vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Domnevni solastniki sporne nepremičnine so le navadni sosporniki, pri čemer je ustaljeno stališče sodne prakse, da ni mogoče odreči pravnega varstva enemu izmed udeležencev v materialnopravnem razmerju, ki nastopa v pravdi na aktivni strani, če so drugi pasivni. Tako bi tudi v primeru, ko bi bila med njimi po materialnem pravu takšna medsebojna zveza, da bi lahko le skupaj razpolagali s pravicami, tožbo lahko vložil le eden izmed udeležencev materialnopravnega razmerja.
V skladu z določbo 5. točke 3. člena ZZK-1 je identifikacijski znak zemljiške parcele parcelna številka in zato je potrebno tožbeni zahtevek na ugotovitev lastninske pravice na nepremičnini, ki se vpisuje v zemljiško knjigo in na izstavitev za vpis v zemljiško knjigo sposobne listine oblikovati tako, da so nepremičnine opredeljene z njihovimi parcelnimi številkami.
ZPP člen 318, 318/1, 318, 318/1. OZ člen 943, 943.
zamudna sodba
Tožeča stranka je zadostila pogojem iz I. odst. 318. čl. ZPP, s tem, ko je dovolj substancirala trditve o zatrjevani poškodbi (in s tem do upravičenja do izplačila zavarovalnine), predložila polico, predlagala da tožena stranka predloži splošne pogoje in predlagala zaslišanje izvedenca medicinske stroke.
vrednostni papirji - premoženje - denarna socialna pomoč - dividende
Pri dodelitvi denarne socialne pomoči se dividende od vrednostnih papirjev kot občasen, neperiodičen dohodek upoštevajo pri ugotavljanju lastnega dohodka, če presegajo znesek minimalnega dohodka. Dividende, ki tega zneska ne presegajo, se ne vštevajo v lastni dohodek, pač pa se kot premoženje prosilca upoštevajo vrednostni papirji, ki te dividende prinašajo. Ker vrednost tožnikovega premoženja v obliki vrednostnih papirjev presega znesek 24 minimalnih plač, je tožbeni zahtevek (za dodelitev denarne socialne pomoči) neutemeljen.
nadaljevanje izvršilnega postopka zoper družbenika izbrisane družbe - prehod dolga iz družbe na družbenika
Po odločitvi Ustavnega sodišča o ustavnosti ZFPPod - B so odpadli razlogi za prekinitev postopka in slednji so se lahko nadaljevali po določilih ZFPPod (Uradni list RS, št. 54/99, 110/99 in 93/02 - Odl. US). Izpodbijanega sklepa, ki ima naravo procesnega sklepa o nadaljevanju predhodno prekinjenega postopka, ni mogoče obravnavati kot sklep, s katerim bi se odločilo o tem, da se namesto zoper družbo, izbrisano po ZFPPod izvršba nadaljuje zoper družbenika te družbe.
Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da ni ne logično in ne verjetno, da drugi toženec ne bi pravočasno zaznal postopnega drsenja stroja, kot trdi tožeča stranka, saj gre za strokovno usposobljeno osebo, ob takih premikih bi bil tudi sam izpostavljen nevarnosti, zato je utemeljeno pričakovati, da bi premikanje stroja pravočasno zaznal in ukrepal.
Ker je tožnik je z uveljavitvijo pravice do invalidske pokojnine pri nosilcu zavarovanja v BIH že opravil izbiro glede pokojnine, ki jo bo užival, pri čemer mu je bila pri priznanju pokojnine upoštevana tudi pokojninska doba, dopolnjena pri toženi stranki, ne more uživati enake pokojninske dajatve v Sloveniji.
pravdni stroški - pravdni stroški po uvedbi stečajnega postopka - pravdni stroški kot stroški stečajnega postopka - trenutek nastanka terjatve iz naslova pravdnih stroškov - prekluzivni rok za priglasitev terjatve v stečaju - odmera pravdnih stroškov
Tudi v tovrstnih pravdnih postopkih, ki torej tečejo na podlagi tožbe oziroma predloga za nadaljevanje prekinjenega postopka (t.i. terjatvenega) stečajnega upnika, ki ga je zaradi prerekanja terjatve stečajni senat napotil na pravdo za ugotovitev le-te, odloča sodišče o povrnitvi pravdnih stroškov na podlagi določb ZPP o stroških postopka in ne na podlagi določb ZPPSL.
Ker je bila tožnikova pokojna žena uživalka pokojnine po določbah ZPIZ, torej po splošnih predpisih, lahko tožnik kljub temu, da je uživalec starostne pokojnine po ZPIZVZ, ob izpolnjenih pogojih uveljavi pravico do dela vdovske pokojnine.
zamudna sodba - poprava tožbe - ni odgovora na popravljeno tožbo
Če toženec odgovori na tožbo (ki omogoča identifikacijo zahtevka), ni mogoče izdati zamudne sodbe, češ da kasneje ni odgovoril na popravljeno in dopolnjeno tožbo.
regres za letni dopust - letni dopust - javna dela
Ker je tožnica kot brezposelne osebe, ki se je vključila v javna dela, pridobila pravico do letnega dopusta, ima tudi pravico do regresa za letni dopust.
Neobstoj pogodbe o medsebojnih razmerjih etažnih lastnikov (32. člen SZ-1) sam po sebi ne predstavlja razloga, na podlagi katerega bi se etažnega lastnika lahko oprostilo plačila obratovalnih stroškov stavbe.
pritožba po poteku roka - fizična delitev nepremičnine - pravice udeležencev postopka - soglasje nasprotnega udeleženca
V skladu s tretjim odstavkom 33. člena ZNP lahko tako sodišče druge stopnje iz tehtnih razlogov upošteva tudi pritožbo, vloženo po poteku 15 dnevnega roka (štetega od vročitve prepisa sklepa), ampak le pod alternativno določenim pogojem, da s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na ta sklep, ali da se te osebe strinjajo s spremembo ali razveljavitvijo.
Zlasti v družbi z omejeno odgovornostjo, za katero je značilna tesnejša povezanost ustanoviteljev z družbo, lahko na cilje družbe močno vplivajo tudi njihovi povsem osebni interesi in pričakovanja, ki niso nujno ekonomske narave. Ni nezdružljiv z bistvom družbe in tudi ne v nasprotju z deklarirano pridobitno dejavnostjo družbe namen družbe, da družbenikom oziroma njihovim delavcem omogoči letovanje po nižjih cenah od tržnih.
Interesu družbenikov, izraženem s tričetrtinskim kvorumom, da obvarujejo personalni substrat družbe in da pravni promet z deleži omejijo, zakon daje prednost pred pravico posameznega družbenika do razpolaganja z deležem. Zato je tudi poseg v položaj obstoječega manjšinskega družbenika v smeri zmanjševanja njegovih pravic ali drugega poslabšanja njegovega položaja zaradi spremembe družbene pogodbe iz zgoraj navedenih razlogov dopusten.
Prometni znak II-33 - „prednost vozil iz nasprotne smeri“ specialno ureja pravila srečanja in s tem drugače ureja splošna pravila srečanja določena v 42. in 43. členu ZVCP-1, zato kljub njegovemu poimenovanju ni mogoče šteti, da ureja pravila prednosti in da je zato kaznovanje po VII. odstavku 116. člena ZVCP-1 v primeru neupoštevanja tega prometnega znaka izključeno.
ZPP člen 23, 112, 112/8, 23, 112, 112/8. ZMed člen 33, 33.
stvarna pristojnost - razmerje med pristojnostjo okrajnega in okrožnega sodišča - pristojnost v sporih za objavo odgovora ali popravka - tožba, vezana na rok - vložitev tožbe, vezane na rok, pri nepristojnem sodišču - pravočasnost tožbe
Če stranka pošlje tožbo nepristojnemu sodišču, si v nobenem primeru s tem ne varuje roka. Tožba bo pravočasna le, če jo bo nepristojno sodišče pravočasno poslalo pristojnemu sodišču, to pa jo bo prejelo pred potekom roka za njeno vložitev.
Vprašanje, ali vlogo, ki je vezana na rok, in je izročena ali poslana pristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, upoštevati ali ne, je odvisna le od nevednosti in očitne pomote vložnika, ne pa tudi od obveznosti sodišča, da tožnika o njegovi napaki takoj obvesti oziroma tožbo takoj pošlje pristojnemu sodišču.
zavrženje predloga za izvršbo – odločanje sodnega referenta
Sodišče je zavrglo predlog za izvršbo, ker je ugotovilo, da ga upnik ni dopolnil tako, kot je razvidno iz sklepa z dne 12.6.2008. ZIZ v 1. odst. 6. čl. določa, katere sklepe lahko izdajajo sodni referenti in strokovni sodelavci. Med naštetimi vrstami sklepov pa ni takšnega, kot je izpodbijani. Gre za kršitev, na katero mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti.
odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe – učinek vpisa v sodni register – sprememba družbenikov
Zakon o sodnem registru (ZSReg) v 8. čl. ureja publicitetne učinke vpisov v sodni register, in sicer se z dnem vpisa oz. z dnem objave vpisa šteje, da je s tem vpisani podatek vsakomur znan. Vendar pa v obravnavanem primeru ne gre za to, ampak za vprašanje, ali vpis v sodni register povzroči nastanek pravice ali pravnega razmerja ali ne. Pri vpisu spremembe družbenikov ne gre za takšen vpis, glede na to, da gre za vpis deklaratorne narave, kot je to pravilno navedlo že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSM0020654
KZ člen 311, 311/3, 311, 311/3. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 385, 371, 371/1, 371/1-11, 385.
bistvene kršitve določb postopka - prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države - sostorilstvo - elementi sostorilstva - naklep - zakonski znaki kaznivega dejanja - obteževalne okoliščine - koristoljubni namen - skupina - obvezen izrek denarne kazni - prepoved reformatio in peius
Obtožba je obema obdolžencema očitala dve izvršitveni obliki kaznivega dejanja iz tretjega odstavka 311. člena KZ, in sicer nezakonito spravljanje čez mejo in nezakonito spravljanje čez ozemlje države. Pri tem pa je sostorilstvo obdolžencev pri izvršitveni obliki "nezakonito spravljanje čez mejo (skupine tujcev, ki nimajo dovoljenja za vstop v Republiko Slovenijo za plačilo)" obrazložilo popolnoma nejasno. Za obstoj sostorilstva pri tej izvršitveni obliki kaznivega dejanja ne zadošča le vedenje obdolžencev, da bosta prevažala ilegalne pribežnike (ta pogoj zadošča za drugo izvršitveno obliko), ampak je potreben dogovor o skupni storitvi tega kaznivega dejanja - nezakonitega spravljanja čez mejo, pri čemer mora storilčev naklep obsegati celotno kaznivo dejanje (subjektivni element sostorilstva) in (če ne gre za neposredno sodelovanje pri nezakonitem spravljanju čez mejo) odločilen prispevek storilca (objektiven element sostorilstva).