ZIZ člen 40, 40/1, 40, 40/1. ZPP člen 105, 108, 108/1, 108/4, 105, 108, 108/1, 108/4.
predlog za izvršbo - zavrženje predloga - pomanjkljiv predlog
V predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine ni potrebno upniku navajati identifikacijske številke, če z njimi ne razpolaga. Tudi brez navedenih podatkov, je predlog za izvršbo formalno popoln in sposoben za obravnavo.
ZPP člen 318, 318/1, 318, 318/1. OZ člen 943, 943.
zamudna sodba
Tožeča stranka je zadostila pogojem iz I. odst. 318. čl. ZPP, s tem, ko je dovolj substancirala trditve o zatrjevani poškodbi (in s tem do upravičenja do izplačila zavarovalnine), predložila polico, predlagala da tožena stranka predloži splošne pogoje in predlagala zaslišanje izvedenca medicinske stroke.
ZOR člen 387, 387. ZKP člen 539, 539/1, 540, 540/2, 539, 539/1, 540, 540/2, 539, 539/1, 540, 540/2. OZ člen 1060, 1060.
pravica do povrnitve škode po zkp - poravnalna ponudba - pripoznava dolga - zastaranje - pretrganje zastaranja - zadržanje zastaranja
Ponudbe za poravnavo, ki je dana zgolj za izvensodno poravnavo in je časovno omejena (15 dni), ni možno šteti za pripoznavo dolga, ki bi prekinila tek zastaralnega roka.
ugotovitev obstoja lastninske pravice - izstavitev zemljiškoknjižne listine - aktivna legitimacija solastnikov - nesklepčnost tožbe - identifikacijski znak nepremičnine
Pozivanje stranskega intervenienta, da vstopi v pravdo, ki ga procesna pravila ZPP ne predvidevajo, bi kvečjemu lahko predstavljalo kršitev določb postopka po 199. členu ZPP v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP, pa še to le v primeru, ko bi pozivanje na vstop v pravdo vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Domnevni solastniki sporne nepremičnine so le navadni sosporniki, pri čemer je ustaljeno stališče sodne prakse, da ni mogoče odreči pravnega varstva enemu izmed udeležencev v materialnopravnem razmerju, ki nastopa v pravdi na aktivni strani, če so drugi pasivni. Tako bi tudi v primeru, ko bi bila med njimi po materialnem pravu takšna medsebojna zveza, da bi lahko le skupaj razpolagali s pravicami, tožbo lahko vložil le eden izmed udeležencev materialnopravnega razmerja.
V skladu z določbo 5. točke 3. člena ZZK-1 je identifikacijski znak zemljiške parcele parcelna številka in zato je potrebno tožbeni zahtevek na ugotovitev lastninske pravice na nepremičnini, ki se vpisuje v zemljiško knjigo in na izstavitev za vpis v zemljiško knjigo sposobne listine oblikovati tako, da so nepremičnine opredeljene z njihovimi parcelnimi številkami.
Ker je tožnik je z uveljavitvijo pravice do invalidske pokojnine pri nosilcu zavarovanja v BIH že opravil izbiro glede pokojnine, ki jo bo užival, pri čemer mu je bila pri priznanju pokojnine upoštevana tudi pokojninska doba, dopolnjena pri toženi stranki, ne more uživati enake pokojninske dajatve v Sloveniji.
Neobstoj pogodbe o medsebojnih razmerjih etažnih lastnikov (32. člen SZ-1) sam po sebi ne predstavlja razloga, na podlagi katerega bi se etažnega lastnika lahko oprostilo plačila obratovalnih stroškov stavbe.
Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da ni ne logično in ne verjetno, da drugi toženec ne bi pravočasno zaznal postopnega drsenja stroja, kot trdi tožeča stranka, saj gre za strokovno usposobljeno osebo, ob takih premikih bi bil tudi sam izpostavljen nevarnosti, zato je utemeljeno pričakovati, da bi premikanje stroja pravočasno zaznal in ukrepal.
Prokura ni vezana niti na delovno razmerje prokurista v družbi niti na dejansko opravljanje funkcije, ampak preneha šele z preklicem. Šele tega dne je zapadla obveznost tožene stranke, da tožniku izplača odpravnino, dogovorjeno s pogodbo o zaposlitvi za primer prenehanja mandata in delovnega razmerja zaradi upokojitve.
ZOR člen 173, 177, 177/2, 177/4, 206, 206/3, 208, 414, 173, 177, 177/2, 177/4, 206, 206/3, 208, 414.
solidarna obveznost - regres - regresna pravda - pogodba o obveznem zavarovanju odgovornosti voznika - škoda, povzročena z nevarno stvarjo - sopovzročitev škode - ugovori toženca v regresni pravdi
Položaj toženca v regresni pravdi ne more biti odvisen od okoliščine, v kakšni meri se je izpolnitelj solidarne obveznosti razbremenil svoje odgovornosti proti oškodovancu. Rezultat takšne pravde je odvisen le od presoje, v kakšni meri se je uspel razbremeniti svoje odgovornosti oziroma ali se je te uspel razbremeniti v celoti.
zamudna sodba - poprava tožbe - ni odgovora na popravljeno tožbo
Če toženec odgovori na tožbo (ki omogoča identifikacijo zahtevka), ni mogoče izdati zamudne sodbe, češ da kasneje ni odgovoril na popravljeno in dopolnjeno tožbo.
Valorizacija v postopku plačanega dela odškodnine predstavlja uporabo materialnega prava in sicer se pri izračunu te upošteva gibanje indeksov cen v obdobju od plačila do odločitve sodišča prve stopnje, ki so bili merilo inflacije, in sicer pri Statističnem uradu Republike Slovenije.
pravdni stroški - pravdni stroški po uvedbi stečajnega postopka - pravdni stroški kot stroški stečajnega postopka - trenutek nastanka terjatve iz naslova pravdnih stroškov - prekluzivni rok za priglasitev terjatve v stečaju - odmera pravdnih stroškov
Tudi v tovrstnih pravdnih postopkih, ki torej tečejo na podlagi tožbe oziroma predloga za nadaljevanje prekinjenega postopka (t.i. terjatvenega) stečajnega upnika, ki ga je zaradi prerekanja terjatve stečajni senat napotil na pravdo za ugotovitev le-te, odloča sodišče o povrnitvi pravdnih stroškov na podlagi določb ZPP o stroških postopka in ne na podlagi določb ZPPSL.
Pravico do izterjave obratovalnih stroškov hiše ima tisti, ki je storitev opravil, oziroma tisti, ki je opravljene storitve plačal namesto dolžnika. Solastniki hiše imajo zato aktivno legitimacijo le, če so izterjevane stroške plačali iz njihovih sredstev.
Ne glede na to ali je bila odpoved najemne pogodbe ustrezna ali ne, tožena stranka kljub morebitni pravici do posesti, ki v skladu z določbo prvega odstavka 33. člena SPZ in določbo 426. člena ZPP, izrecno določata prepoved odločanja o pravici do posesti, ni upravičena do samovoljne, izvensodne spremembe posestnega stanja. Namen posestnega varstva ni samo začasna ureditev dejanskega stanja, ampak predvsem preprečevanje, omejevanje in sankcioniranje samovoljnega uveljavljanja zatrjevanih pravic.
Zlasti v družbi z omejeno odgovornostjo, za katero je značilna tesnejša povezanost ustanoviteljev z družbo, lahko na cilje družbe močno vplivajo tudi njihovi povsem osebni interesi in pričakovanja, ki niso nujno ekonomske narave. Ni nezdružljiv z bistvom družbe in tudi ne v nasprotju z deklarirano pridobitno dejavnostjo družbe namen družbe, da družbenikom oziroma njihovim delavcem omogoči letovanje po nižjih cenah od tržnih.
Interesu družbenikov, izraženem s tričetrtinskim kvorumom, da obvarujejo personalni substrat družbe in da pravni promet z deleži omejijo, zakon daje prednost pred pravico posameznega družbenika do razpolaganja z deležem. Zato je tudi poseg v položaj obstoječega manjšinskega družbenika v smeri zmanjševanja njegovih pravic ali drugega poslabšanja njegovega položaja zaradi spremembe družbene pogodbe iz zgoraj navedenih razlogov dopusten.
zavrženje predloga za izvršbo – odločanje sodnega referenta
Sodišče je zavrglo predlog za izvršbo, ker je ugotovilo, da ga upnik ni dopolnil tako, kot je razvidno iz sklepa z dne 12.6.2008. ZIZ v 1. odst. 6. čl. določa, katere sklepe lahko izdajajo sodni referenti in strokovni sodelavci. Med naštetimi vrstami sklepov pa ni takšnega, kot je izpodbijani. Gre za kršitev, na katero mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti.
odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe – učinek vpisa v sodni register – sprememba družbenikov
Zakon o sodnem registru (ZSReg) v 8. čl. ureja publicitetne učinke vpisov v sodni register, in sicer se z dnem vpisa oz. z dnem objave vpisa šteje, da je s tem vpisani podatek vsakomur znan. Vendar pa v obravnavanem primeru ne gre za to, ampak za vprašanje, ali vpis v sodni register povzroči nastanek pravice ali pravnega razmerja ali ne. Pri vpisu spremembe družbenikov ne gre za takšen vpis, glede na to, da gre za vpis deklaratorne narave, kot je to pravilno navedlo že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu.
Prometni znak II-33 - „prednost vozil iz nasprotne smeri“ specialno ureja pravila srečanja in s tem drugače ureja splošna pravila srečanja določena v 42. in 43. členu ZVCP-1, zato kljub njegovemu poimenovanju ni mogoče šteti, da ureja pravila prednosti in da je zato kaznovanje po VII. odstavku 116. člena ZVCP-1 v primeru neupoštevanja tega prometnega znaka izključeno.
ZPP člen 23, 112, 112/8, 23, 112, 112/8. ZMed člen 33, 33.
stvarna pristojnost - razmerje med pristojnostjo okrajnega in okrožnega sodišča - pristojnost v sporih za objavo odgovora ali popravka - tožba, vezana na rok - vložitev tožbe, vezane na rok, pri nepristojnem sodišču - pravočasnost tožbe
Če stranka pošlje tožbo nepristojnemu sodišču, si v nobenem primeru s tem ne varuje roka. Tožba bo pravočasna le, če jo bo nepristojno sodišče pravočasno poslalo pristojnemu sodišču, to pa jo bo prejelo pred potekom roka za njeno vložitev.
Vprašanje, ali vlogo, ki je vezana na rok, in je izročena ali poslana pristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, upoštevati ali ne, je odvisna le od nevednosti in očitne pomote vložnika, ne pa tudi od obveznosti sodišča, da tožnika o njegovi napaki takoj obvesti oziroma tožbo takoj pošlje pristojnemu sodišču.
Ker predstavlja ugotovitev, da je bil tožnik določeno obdobje v bolniškem staležu, ugotovitev dejstva, ugotovitvena tožba s takšnim tožbenim zahtevkom ni dopustna in jo je potrebno zavreči.
Razlika med prejetim nadomestilom plače za čas čakanja na drugo ustrezno delo in nadomestilom plače, ki bi tožniku pripadalo za čas bolniškega staleža, predstavlja čisto denarno terjatev, ki jo je dopustno uveljavljati neposredno pred delovnim sodiščem, zaradi česar je bila tožba neutemeljeno zavržena z obrazložitvijo, da delavec predhodno ni uveljavljal varstva pravic pri delodajalcu.