CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0079575
ZPP člen 319, 319/2. ZIZ člen 17, 20a, 20a/1, 20a/2, 20a/3.
zavrženje tožbe - ne bis in idem - neposredno izvršljiv notarski zapis - izpisek iz poslovnih knjig - izvršljiva sodna odločba - izvršilni naslov - posojilna pogodba - solidarno poroštvo - podaljšanje roka vrnitve posojila - zapadlost terjatve - potek roka - drugo dejstvo - dokaz zapadlosti terjatve - upnikova pisna izjava dolžniku - dokazilo o vročitvi pisne izjave
Če je ista obveznost tako predmet neposredno izvršljivega notarskega zapisa kot tudi izpiska iz poslovnih knjig oziroma obračuna obresti, upnik ne more na tej podlagi izposlovati še sodbe, saj tako izvršljiva sodna odločba kot izvršljiv notarski zapis predstavljata izvršilni naslov, na podlagi katerega sodišče dovoli izvršbo. Na osnovi iste terjatve pa upnik ne more pridobiti dveh izvršilnih naslovov. Sodišče mora namreč med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je stvar že razsojena. Če ugotovi, da je bila pravda začeta o zahtevku, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, zavrže tožbo.
Tožbeni zahtevek temelji na obveznosti toženca kot solidarnega poroka po posojilni pogodbi v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Zaradi podaljševanja roka vrnitve posojila po prevzemu poroštva se posojilojemalčeva oziroma porokova obveznost ni povečala, če bi se, bi omenjena okoliščina lahko pomenila samo omejitev poroštva na tisti del posojilojemalčeve obveznosti, ki je obstojal na dan prevzema poroštva. Podaljševanje roka vrnitve posojila pa ni razlog za prenehanje poroštva.
trditveno in dokazno breme – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – kršitev pravice do izjave
Glede na ugovorne navedbe tožene stranke bi bilo od tožeče stranke pretirano pričakovati, da bi morala v svojo trditveno podlago vključiti še podatke o površini zemljevidov. Po prepričanju višjega sodišča bi morala tožena stranka najprej konkretizirano ugovarjati, da tožeča stranka katerega izmed zemljevidov, ki so vključeni v seznam, ni izdelala, ali da ni bil takšne površine, kot je navedeno v seznamu, ipd. Tako pa seznamu kart ni ugovarjala, niti ni zatrjevala, da zaračunani znesek (za osnovna dela) ne ustreza številu in/ali površini zaračunanih zemljevidov, zaradi česar je ocena sodišča prve stopnje o prešibki trditveni podlagi tožeče stranke zmotna.
najemna pogodba - kršitev najemne pogodbe - oddaja poslovnega prostora družbam s konkurenčno dejavnostjo - poslovna odškodninska odgovornost
Ne gre za kršitev najemne pogodbe, če je najemodajalka v istem trgovskem centru oddala poslovne prostore drugim družbam, ki se ukvarjajo z isto dejavnostjo, kot najemnica, saj je slednja ob podpisu najemne pogodbe vedela oziroma bi morala vedeti, v kakšno poslovno okolje se podaja, kakšne trgovine v trgovskem centru že poslujejo oziroma pričenjajo s poslovanjem skupaj z njo, ter da nekatere izmed njih prodajajo artikle, za katere je med drugim registrirana tudi tožena stranka.
kaznivo dejanje kršitve nedotakljivosti stanovanja – zakonski znaki kaznivega dejanja – objekt kazenskopravnega varstva – pravica do zasebnosti uporabnika stanovanja – solastništvo nepremičnine – pravica do izvrševanja posesti – nadlegovanje drugega pri mirni uporabi stanovanja
Objekt kazenskopravnega varstva pri nedotakljivosti stanovanja ni pravica do lastnine, temveč posameznikova pravica do zasebnosti v prostorih, ki jih uporablja za bivanje in kamor spusti le osebe, ki jim to dovoli.
Nedostojno vedenje in nadlegovanje drugega pri mirni uporabi stanovanja, ki se kaže v vstopanju obdolženke v dnevno sobo ter spalnico ob hkratnih grožnjah z neupravičenim slikovnim snemanjem spolnega odnosa oziroma oseb brez oblačil, je nedopusten poseg v pravico do zasebnosti uporabnika stanovanja.
prekinitev postopka - prekinitev postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja- predhodno vprašanje - pravnomočna odločitev o predhodnem vprašanju - nadaljevanje prekinjenega postopka - vložitev izrednega pravnega sredstva
Če je bilo o predhodnem vprašanju na matičnem področju odločeno z učinki pravnomočnosti, ni mogoče zahtevati prekinitve postopka, če je bilo proti pravnomočni odločbi o predhodnem vprašanju vloženo izredno pravno sredstvo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0071269
OZ člen 18, 18/1, 18/2, 111, 190, 190/3, 477. ZVPot člen 71.
kupoprodajna pogodba – stvarne napake – prijava na tržno inšpekcijo – izdaja odločbe inšpektorata – obveznost vrnitve kupnine – zahteva za vrnitev predmeta pogodbe – konkludentno ravnanje – prenehanje pogodbe – vračanje prejetega – odprava inšpekcijske odločbe – odpadla podlaga – zahtevek za vrnitev (vrnjene) kupnine – neupravičena obogatitev
Okoliščina, da je tožnica ne le vrnila toženki kupnino, ampak obenem(6) zahtevala vrnitev sedežne garniture (ki jo je tudi prevzela), je dala sodišču prve stopnje zadostno podlago za (objektivno gledano) prepričljiv zaključek, da je tožnica štela (in s konkludentnim postopanjem to tudi izrazila), da je razmerje med pravdnima (pogodbenima) strankama prenehalo.
ZPP člen 151, 163, 163/4. ZFPPIPP člen 34, 34/3, 46, 59, 59/2, 354.
pravda - pravdni stroški - čas nastanka stroškov - stečaj - prijava stroškov v stečaj - stroški stečajnega postopka
Za odločitev glede povrnitve stroškov pravdnega postopka tožeče stranke v konkretnem primeru je poleg vprašanja, kako se je postopek zaključil, odločilno vprašanje, kdaj so ti pravdni stroški tožeči stranki nastali, in v primeru, če so ji nastali pred začetkom stečajnega postopka tožene stranke, še vprašanje, ali jih je pravočasno prijavila kot svojo terjatev v tistem stečajnem postopku.
ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0085849
ZIZ člen 267, 272. ZFPPIPP člen 277, 277/3. OZ člen 190.
začasna odredba – kdaj je mogoče izdati začasno odredbo – pogoji za začasno odredbo – zavarovanje nedenarne terjatve – regulacijska začasna odredba – zavarovanje bodočih terjatev – neupravičena pridobitev – trditvena in dokazna podlaga
Začasno odredbo je mogoče izdati pred uvedbo sodnega postopka, med postopkom, kot tudi po koncu postopka, vse dokler niso podani pogoji za izvršbo. Takšna ureditev tožeči stranki omogoča, da vloži začasno odredbo pred uvedbo sodnega postopka, kar pa ne pomeni, da ji ni potrebno izkazati zakonskih pogojev zanjo.
pridobitev hišne številke - vris v zemljiški kataster
Zahteva za določitev hišne številke se lahko vloži, če je stavba evidentirana v katastru stavb ali registru nepremičnin. Če stavba ni evidentirana, mora vlagatelj poleg zahteve za določitev hišne številke vložiti tudi zahtevo za vpis stavbe v kataster stavb oziroma izpolniti vprašalnik v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin. Če v zemljiškem katastru ni evidentirano niti zemljišče pod stavbo, pa mora predlagatelj poleg tega vložiti še zahtevo za evidentiranje zemljišča pod stavbo na podlagi 64. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (vris stavbe).
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060194
ZPP člen 180, 180/1, 181, 181/1, 285. OZ člen 190, 190/1, 533, 533/1. ZOR člen 210. SPZ člen 10, 48, 48/3.
lastninska pravica – pridobitev lastninske pravice na delu nepremičnine – pridobitev lastninske pravice na stavbi – ustna darilna pogodba – dobra vera pridobitelja nepremičnine – res iudicata – nova pravna podlaga – neupravičena pridobitev – vlaganja v nepremičnino – vsebina tožbe
Tožnik s tožbenim zahtevkom uveljavlja solastnino zgolj dela nepremičnine, ne da bi niti opisno navedel, katerega dela, še posebej upoštevajoč vtoževano „pripadajoče funkcionalno zemljišče“, pri čemer niti trdi ne, kaj to obsega (upoštevajoč ugotovitveni zahtevek), ob tem da tak pravni pojem niti obstaja ne več (pojem „pripadajoče funkcionalno zemljišče“ je praviloma nadomeščen s pripadajočim zemljiščem), niti ne obsega stavbišča pod stavbo, poleg tega da je potrebno tako zemljišče šele določiti, kar ni in ne more biti predmet pravdnega postopka. Ker zahtevek tožnika ni določen, ni niti izvršljiv, še posebej pa ni jasno, kaj tožnik s takim zahtevkom sploh uveljavlja.
V primeru neupravičene pridobitve v skladu s splošnim pravilom iz 190. člena OZ je upravičenec, tj. kdor je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, upravičen do nadomestila vrednosti dosežene koristi, ne pa do povrnitve vlaganj (z izjemo obveznosti vrnitve prejetega, če je to mogoče).
napotitev na pravdo - pravni interes - neveljavnost pogodbe o preužitku
Trditev o ničnosti pravnega posla pomeni uveljavljanje ene od oblik neveljavnosti pogodbe, ki je širši pravni pojem in v okvir katerega sodi poleg ničnosti tudi izpodbojnost pogodb.
S tem ko je prvostopenjsko sodišče napotilo pritožnico na pravdo zaradi uveljavljanja „neveljavnosti“ pogodbe o preužitku, ji je dejansko zagotovilo pravni interes za širše uveljavljanje pravnega varstva v pravdi.
ponoven odpust obveznosti – namen postopka osebnega stečaja – pravni interes – izigravanje instituta odpusta obveznosti
O odpustu teh obveznosti je bilo pravnomočno odločeno, zakonska možnost odpusta obveznosti za vse tiste terjatve, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja, pa je bila s tem izčrpana. Drugačno stališče bi dopuščalo možnost izigravanja instituta odpusta obveznosti.
Postopek osebnega stečaja se vodi predvsem zato, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih, in ne zato, da bi se dolžnik izognil plačilu svojih obveznosti do upnikov, tudi v tem postopku (tako kot v postopku, ki je tekel pod opr. št. St .../2013) pa premoženja ni, zato upniki ne bi prejeli niti delnega poplačila oziroma njihove terjatve ne bi bile niti delno poplačane iz razdelitvene mase stečajnega dolžnika.
Glede na to, da je bila prva javna dražba za izklicno ceno 3.690.000,00 EUR neuspešna, saj za prvo prodajo ni bilo plačanih varščin in noben kupec ni pristopil na dražbo, višje sodišče ugotavlja, da za nepremičnine po takšni (kaj šele po višji) ceni ni povpraševanja, saj je neuspešna javna dražba zanesljiv pokazatelj realne vrednosti. Zato ne bi bilo smotrno izvesti nezavezujočega zbiranja ponudb, na katerem bi ugotavljali novo ceno nepremičnin in tudi ne izdelovati nove cenitve. Odločitev za prodajo po izklicni ceni, za 10 % nižji od prve javne dražbe, je tako povsem primerna. Če bi možnost prodaje po višji ceni obstajala, bi se gotovo pokazala že na prvi dražbi, na kateri pa ni bilo nobenih zainteresiranih kupcev. Na novi javni dražbi bodo v primeru, da takšni kupci res obstajajo, z zviševanjem cene lahko dosežena višja prodajna cena in bo tudi na tak način dosežen cilj, ki ga zasleduje pritožnik.
plačilo šolnine - dogovor o obročnem odplačilu - prekinitev študija po plačilu prvega obroka šolnine - obveznost plačila še neplačanega dela šolnine - razlaga pogodbenih določb
Plačilo šolnine za 1. letnik znaša 3.490,00 EUR in je predvideno v enkratnem znesku. Dejstvo, da je toženki bilo odobreno plačilo v treh obrokih, ne pomeni, da v primeru izpisa ali prekinitve študija ni dolžna plačati še neplačanih obrokov šolnine, kot je zmotno štelo sodišče prve stopnje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084732
ZPP člen 7, 8, 212.
posojilo – trditveno in dokazno breme – dokazovanje – dejansko stanje – zavrnitev dokaza
Očitanih bistvenih kršitev določb postopka sodišče prve stopnje ni zagrešilo. Tožnik je v dokaz svojih trditev predlagal vpogled v listine in svoje zaslišanje. Zaslišanja vseh prič je predlagala toženka v potrditev svojih trditev. Ker so bile trditve o dejstvih zatrjevanih s strani toženke dokazane že z listinami, vse priče pa predlagane v potrditev teh dejstev, je sodišče prve stopnje izvedbo dokaza z zaslišanjem prič upravičeno zavrnilo. Tožnik tudi ne pove, kaj drugega bi izpovedal, kot je že zatrjeval, zato tudi neizvedba dokaza z njegovim zaslišanjem ne predstavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka, saj je sicer sodišče prve stopnje njegovo trditveno podlago v celoti upoštevalo in tudi če bi tožnik izpovedal to, kar je trdil, to ne bi moglo spremeniti odločitve.
ZFPPIPP člen 337, 343, 347, 347/2, 347/3. OZ člen 59, 59/3, 508, 508/2.
predkupna pravica - sklep o soglasju k prodajni pogodbi - rok za plačilo kupnine - pravilno uveljavljanje predkupne pravice - prodaja na javni dražbi - prodaja z javnim zbiranjem ponudb
Pri prodaji premoženja z zbiranjem ponudb ali z neposrednimi pogajanji zakon določa, da mora predkupni upravičenec plačati kupnino v skladu s pogodbo, ki mu jo je dolžan poslati upravitelj. Upravitelj mora upravičencu poslati pogodbo s smiselno enako vsebino, kot jo ima pogodba, ki jo je upravitelj sklenil s ponudnikom, ki je uspel v postopku zbiranja ponudb.
Rok za plačilo kupnine s strani predkupnega upravičenca v primeru prodaje na javni dražbi je 15 dni po sklenitvi pogodbe, pri prodaji z javnim zbiranjem ponudb pa je določba drugačna: predkupni upravičenec mora v 15 dneh po prejemu pogodbe vrniti podpisan izvod pogodbe in plačati celotno kupnino v skladu s pogodbo.
Za primer plačila kupnine v primeru prodaje z javnim zbiranjem ponudb mora predkupni upravičenec v 15 dnevnem roku vrniti podpisano pogodbo, celotno kupnino pa plačati v skladu s pogodbo (ki mu jo je poslal upravitelj in v roku, ki je enak, kot v pogodbi, sklenjeni z najboljšim ponudnikom).