Ker A. v predmetnem postopku ni bil priznan status udeleženca, mu tudi ni bilo potrebno navedenega sklepa osebno vročati, niti objavljati na spletnih straneh Agencije za javnopravne evidence in storitve, ker se po 43. členu ZSReg na teh spletnih straneh objavljajo samo vpisi v sodni register in predložitev listin, ne pa tudi procesni sklepi.
Že zato, ker je neposredno vročanje sklepa o zavrženju vloge predvideno le vložniku take vloge, javna objava takega sklepa pa ni potrebna, je logično, da zakon pravni interes za pritožbo zoper sklep o zavrženju vloge priznava le vložniku le te.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-1, 427/1-2, 429. ZPP člen 208, 208/2. ZSReg člen 19.
izbris subjekta iz sodnega registra brez likvidacije - predlog lastnika objekta - izbrisni razlog - hipoteka - nepremičnina - premoženje - najem - najemnina - zahteva za oceno ustavnosti - odločba Ustavnega sodišča - ugotovitev, da je zakon v neskladju z Ustavo
Do odprave ugotovljenega neskladja v postopku izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, se kot ugovor, da izbrisni razlog ne obstaja, ki se vodi iz razloga po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP (na predlog lastnika objekta) lahko uveljavi tudi, da pravna oseba ni prenehala poslovati, da ima premoženje ali da ni izpolnila vseh svojih obveznosti. Navedeno pomeni, da je mogoče v izbrisnem postopku po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP uveljaviti vsebinsko enak ugovor kot v izbrisnem postopku po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
Pravne učinke javne listine imajo tudi potrdila notarja, da je stranka vpričo njega lastnoročno ali varno elektronsko podpisala listino ali dala nanjo svoj ročni znak ali da je podpis ali ročni znak, ki je že na listini, vpričo njega priznala kot svojega.
Javna listina dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Dovoljeno pa je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena in da je sama listina nepravilno sestavljena.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0084686
ZVCP-1 člen 25, 25/1, 25/2, 25/3, 27, 27/1, 40, 44, 44/1. OZ člen 154.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda - traktor na cesti - izključna krivda enega voznika - doktrina zadnje jasne priložnosti - načelo „last clear chance“
Od vsakega povprečno izkušenega in skrbnega voznika se sme pričakovati, da v primeru, če hitrost in druge razmere na cesti to dopuščajo, ustavi, ko na cesti opazi oviro. Gre za tim. načelo zadnje jasne priložnosti (angl.: last clear chance), ko z razumno vožnjo vsak zlahka prepreči nesrečo tudi v situaciji, ki jo je nekdo (so)zakrivil.
zunajzakonska skupnost – skupno premoženje – delitev skupnega premoženja – določitev deležev na skupnem premoženju
Kot je že zapisalo prvo sodišče, ugotavljanje deleža na skupnem premoženju ni računska operacija. Da je prispevek tožnika 10 % večji od prispevka toženke je ocena, ki jo sprejema tudi pritožbeno sodišče. Kot prispevek k skupnemu premoženju se poleg prispevka v denarju upošteva tudi druge oblike prispevkov, npr. skrb za družino.
pogodba o štipendiranju – odstop od pogodbe – trajanje študija – formularna pogodba – razlaga spornih pogodbenih določil – zaposlitev v Sloveniji
Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogovanju prvega sodišča, da gre v obravnavani zadevi za t. i. formularno pogodbo, ki jo je – skladno z določbo 83. člena OZ – v primeru nejasnih določil treba razlagati v korist toženca. Določbo 1. člena pogodbe o štipendiranju, kjer je govora o štiriletnem doktorskem študiju, je zato treba ustrezno povezati s 6. členom, ki podaja opisno opredelitev roka za končanje študija. Določba iz 6. člena, ki toženca zavezuje k zaključku študija v roku, določenem s študijskim programom, pritrjuje razlogovanju prvega sodišča, da toženec študija ni bil dolžan končati v štirih letih.
Čeprav se toženec po zaključenem izobraževanju ni takoj prijavil na pristojnem zavodu za zaposlovanje – odsotnost prijave v pogodbi ni posebej sankcionirana – pa je izkazal visoko stopnjo truda in večletno intenzivno aktivnost, da bi se zaposlil v Sloveniji. Tudi po oceni pritožbenega sodišča je treba 6. alinejo 6. člena pogodbe o štipendiranju, v kateri je govora o zaposlitvi po končanem študiju, razlagati širše, ob upoštevanju okoliščin posameznega primera. Čeprav v Sloveniji ni bil formalno zaposlen, pa je s svojim delovanjem in širšo prepoznavnostjo deloval v korist Republike Slovenije, kar je sicer tudi eden od namenov, smiselno izhajajočih iz pogodbe o štipendiranju.
preverjanje psihofizičnega stanja udeležencev cestnega prometa - preizkus alkoholiziranosti - elektronski alkotest - odklonitev strokovnega pregleda - konzumacija alkoholne pijače pred in po vožnji osebnega avtomobila v cestnem prometu - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Okoliščina, da je obdolženec v obravnavani zadevi odklonil strokovni pregled, pomeni zgolj, da se v tem primeru šteje, da se z rezultatom preizkusa z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku oziroma z elektronskim alkotestom strinja, kar pomeni ugotovljeno alkoholiziranost v času preizkusa (in ne presumpcijo njegove alkoholiziranosti tudi v času vožnje vozila v cestnem prometu), naloga sodišča pa je, da v izvedenem dokaznem postopku razišče, ali velja ta rezultat preizkusa oziroma stopnja obdolženčeve alkoholiziranosti tudi za čas njegove vožnje vozila v cestnem prometu tako, da je mogoč zaključek, da je obdolženec storil cestno prometni prekršek z vožnjo vozila pod vplivom alkohola. Jezikovna razlaga zadnjega stavka drugega odstavka 107. člena ZPrCP ne dopušča drugačnega tolmačenja, da pa bi lahko to zakonsko določbo tolmačili širše v škodo preizkušanca oziroma po drugačni razlagi ni videti nikakršnega utemeljenega razloga, saj tudi rezultat preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom, s katerim se preizkušanec strinja, velja le za časovno obdobje, ko je preizkušanec preizkus opravil (kar praviloma ne povzroča težav, ker le-to neposredno sledi preizkušančevi vožnji v cestnem prometu, vendar ne v vseh primerih), pri čemer ni videti utemeljenega razloga, da bi bil preizkušanec, ki bi preizkus alkoholiziranosti opravil, se z rezultatom ne bi strinjal, po odrejenem strokovnem pregledu pa bi si premislil, v drugačnem (bistveno slabšem) položaju od preizkušanca, ki bi se z rezultatom alkoholiziranosti strinjal že od začetka.
Vrhovno sodišče RS je že zavzelo jasno stališče, da bi navkljub kolektivni pravni naravi terjatve, ki je povezana s skupnim premoženjem zakoncev, vztrajanje, da lahko njeno (celotno) izpolnitev zahtevata oziroma v pravdi uveljavljata le skupaj, pomenilo, da bi bila enemu od njiju odvzeta pravica do (sodnega) uveljavljanja takšne terjatve.
pritožbeni postopek v gospodarskih sporih - specialna ureditev - dvofazni postopek - sodba s skrajšano obrazložitvijo - napoved pritožbe - sodba s polno obrazložitvijo - pritožba
Sodba s skrajšano obrazložitvijo skupaj s sodbo s polno obrazložitvijo sicer tvori enotno odločitev sodišča prve stopnje, vendar je pritožbo dopustno vložiti zgolj zoper tisto, ki vsebuje obrazložitev po četrtem odstavku 324. člena ZPP.
Zaradi dvofaznega postopka pritožbe na sodbo, to je vloge z dne 4. 1. 2016, ni mogoče šteti hkrati za napoved pritožbe in pritožbo.
Zahteva po izstavitvi zemljiškoknjižnega dovolila predstavlja zahtevo izpolnitev pogodbe s strani odkupnega zavezanca, samo pravno razmerje med strankama pa nastane na podlagi upravičenčeve oblikovalne - enostranske izjave, katere učinki nastopijo v trenutku, ko odkupni zavezanec - lastnik nepremičnine, prejme pisno izjavo upravičenca. S tem trenutkom nastopi prodajno pogodbeno razmerje. Tako kot predstavlja izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila izpolnitev pogodbe na strani zavezanca, predstavlja plačilo kupnine izpolnitev pogodbe s strani odkupnega upravičenca.
Glede na konkretne okoliščine zadeve (tožnika je toženec seznanil, da namerava kupnino plačati z bančnim kreditom), ni mogoče šteti, da toženec ni bil pripravljen sočasno izpolniti svoje obveznosti.
pravica do združevanja - omejitev pravice do združevanja - disciplinska odločba lovske družine - izključitev iz članstva - znaki disciplinske kršitve
Disciplinska odločba vsebuje vse potrebne znake disciplinske kršitve, kar dolžniku omogoča obrambo. Iz v odločbi opisanega ravnanja tožnika je mogoče razbrati znake disciplinske kršitve, pri čemer je potrebno upoštevati celoten v disciplinski odločbi podan opis dejanj tožnika, ki skupaj s podrobnejšo konkretizacijo v obrazložitvi tvorijo celoto.
ponoven odpust obveznosti – namen postopka osebnega stečaja – pravni interes – izigravanje instituta odpusta obveznosti
O odpustu teh obveznosti je bilo pravnomočno odločeno, zakonska možnost odpusta obveznosti za vse tiste terjatve, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja, pa je bila s tem izčrpana. Drugačno stališče bi dopuščalo možnost izigravanja instituta odpusta obveznosti.
Postopek osebnega stečaja se vodi predvsem zato, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih, in ne zato, da bi se dolžnik izognil plačilu svojih obveznosti do upnikov, tudi v tem postopku (tako kot v postopku, ki je tekel pod opr. št. St .../2013) pa premoženja ni, zato upniki ne bi prejeli niti delnega poplačila oziroma njihove terjatve ne bi bile niti delno poplačane iz razdelitvene mase stečajnega dolžnika.
plačilo šolnine - dogovor o obročnem odplačilu - prekinitev študija po plačilu prvega obroka šolnine - obveznost plačila še neplačanega dela šolnine - razlaga pogodbenih določb
Plačilo šolnine za 1. letnik znaša 3.490,00 EUR in je predvideno v enkratnem znesku. Dejstvo, da je toženki bilo odobreno plačilo v treh obrokih, ne pomeni, da v primeru izpisa ali prekinitve študija ni dolžna plačati še neplačanih obrokov šolnine, kot je zmotno štelo sodišče prve stopnje.
Regresni zahtevek zavarovalnice - pogoji za nastanek regresne obveznosti
Vendar ima toženec, upoštevaje Splošne pogoje in določbo 242. člena (in naslednjih) OZ že vnaprej določeno možnost razbremenitve in dokazovanja, da ne odgovarja za kršitev zavarovalne pogodbe ter lahko zatrjuje in dokaže (obrnjeno dokazno breme), da niso podani elementi, ki so potrebni za nastanek regresne obveznosti, ker npr. vzročna zveza med nastankom škode in tehnično neizpravnostjo vozila ni podana.
ZFPPIPP člen 337, 343, 347, 347/2, 347/3. OZ člen 59, 59/3, 508, 508/2.
predkupna pravica - sklep o soglasju k prodajni pogodbi - rok za plačilo kupnine - pravilno uveljavljanje predkupne pravice - prodaja na javni dražbi - prodaja z javnim zbiranjem ponudb
Pri prodaji premoženja z zbiranjem ponudb ali z neposrednimi pogajanji zakon določa, da mora predkupni upravičenec plačati kupnino v skladu s pogodbo, ki mu jo je dolžan poslati upravitelj. Upravitelj mora upravičencu poslati pogodbo s smiselno enako vsebino, kot jo ima pogodba, ki jo je upravitelj sklenil s ponudnikom, ki je uspel v postopku zbiranja ponudb.
Rok za plačilo kupnine s strani predkupnega upravičenca v primeru prodaje na javni dražbi je 15 dni po sklenitvi pogodbe, pri prodaji z javnim zbiranjem ponudb pa je določba drugačna: predkupni upravičenec mora v 15 dneh po prejemu pogodbe vrniti podpisan izvod pogodbe in plačati celotno kupnino v skladu s pogodbo.
Za primer plačila kupnine v primeru prodaje z javnim zbiranjem ponudb mora predkupni upravičenec v 15 dnevnem roku vrniti podpisano pogodbo, celotno kupnino pa plačati v skladu s pogodbo (ki mu jo je poslal upravitelj in v roku, ki je enak, kot v pogodbi, sklenjeni z najboljšim ponudnikom).
Glede na to, da je bila prva javna dražba za izklicno ceno 3.690.000,00 EUR neuspešna, saj za prvo prodajo ni bilo plačanih varščin in noben kupec ni pristopil na dražbo, višje sodišče ugotavlja, da za nepremičnine po takšni (kaj šele po višji) ceni ni povpraševanja, saj je neuspešna javna dražba zanesljiv pokazatelj realne vrednosti. Zato ne bi bilo smotrno izvesti nezavezujočega zbiranja ponudb, na katerem bi ugotavljali novo ceno nepremičnin in tudi ne izdelovati nove cenitve. Odločitev za prodajo po izklicni ceni, za 10 % nižji od prve javne dražbe, je tako povsem primerna. Če bi možnost prodaje po višji ceni obstajala, bi se gotovo pokazala že na prvi dražbi, na kateri pa ni bilo nobenih zainteresiranih kupcev. Na novi javni dražbi bodo v primeru, da takšni kupci res obstajajo, z zviševanjem cene lahko dosežena višja prodajna cena in bo tudi na tak način dosežen cilj, ki ga zasleduje pritožnik.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060194
ZPP člen 180, 180/1, 181, 181/1, 285. OZ člen 190, 190/1, 533, 533/1. ZOR člen 210. SPZ člen 10, 48, 48/3.
lastninska pravica – pridobitev lastninske pravice na delu nepremičnine – pridobitev lastninske pravice na stavbi – ustna darilna pogodba – dobra vera pridobitelja nepremičnine – res iudicata – nova pravna podlaga – neupravičena pridobitev – vlaganja v nepremičnino – vsebina tožbe
Tožnik s tožbenim zahtevkom uveljavlja solastnino zgolj dela nepremičnine, ne da bi niti opisno navedel, katerega dela, še posebej upoštevajoč vtoževano „pripadajoče funkcionalno zemljišče“, pri čemer niti trdi ne, kaj to obsega (upoštevajoč ugotovitveni zahtevek), ob tem da tak pravni pojem niti obstaja ne več (pojem „pripadajoče funkcionalno zemljišče“ je praviloma nadomeščen s pripadajočim zemljiščem), niti ne obsega stavbišča pod stavbo, poleg tega da je potrebno tako zemljišče šele določiti, kar ni in ne more biti predmet pravdnega postopka. Ker zahtevek tožnika ni določen, ni niti izvršljiv, še posebej pa ni jasno, kaj tožnik s takim zahtevkom sploh uveljavlja.
V primeru neupravičene pridobitve v skladu s splošnim pravilom iz 190. člena OZ je upravičenec, tj. kdor je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, upravičen do nadomestila vrednosti dosežene koristi, ne pa do povrnitve vlaganj (z izjemo obveznosti vrnitve prejetega, če je to mogoče).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080747
SZ člen 31. SPZ člen 115. ZTLR člen 15, 15/2. OZ člen 190, 190/1. ZPP člen 180.
upravljanje – poslovna stavba – pogodba o upravljanju – vrednost dosežene koristi – neupravičena pridobitev – seštevek solastniških deležev – opravljanje del upravnika – več zahtevkov
Če I. d. d. Pogodbe ni sklenil tudi v lastnem imenu, njegovega solastniškega deleža tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ne gre upoštevati pri ugotavljanju, ali je za Pogodbo glasovalo zadostno število solastnikov. In ravno v tem (tj. v nastopanju za račun kupcev) je razlog, da njegova pravica do soodločanja (ki sicer izhaja iz lastninske pravice) v konkretnem primeru ne velja.
Če neupravičeno prikrajšani zahteva nadomestitev vrednosti dosežene koristi, mora pač ne le določno trditi, da je obogatitev obstajala osebno za dolžnika, temveč tudi, kakšna je bila „vrednost dosežene koristi“. V konkretnem položaju, v katerem je tožeča stranka trdila, da je tožena stranka obogatena s tem, da je tožeča stranka opravljala dela upravnika (čeprav to v pravnem smislu ni bila!), bi torej morala trditi, kakšna je bila konkretna višina koristi za toženo stranko.
Če je v eni tožbi združenih več zahtevkov, je treba jasno opredeliti vsak zahtevek posebej. To je še posebej pomembno ravno v primerih upravnikovih zahtevkov, ko stroške, ki so nastali v zvezi z upravljanjem (poslovne ali večstanovanjske) stavbe, uveljavlja po različnih pravnih temeljih. Dolžnost tožeče stranke iz citiranega člena ZPP je zato po oceni pritožbenega sodišča v konkretnem primeru obsegala tudi ločeno trditev o višini tistega dela zahtevka, ki se nanaša na vtoževane stroške obratovanja (ne zgolj o skupni vtoževani višini, v katero so všteti tudi stroški upravljanja in opominjanja) oziroma še bolj specifično - na tiste stroške obratovanja, ki so bili zaračunani upoštevaje solastniški delež tožene stranke. V primeru uveljavljanja več, zlasti tudi več vrst zahtevkov, mora namreč stranka računati tudi na delen uspeh.
Ni naloga sodišča, da samo iz prilog razbira, kateri del zahtevka bi bil ob upoštevanju ključa delitve po solastniškem deležu ter vseh podatkov, ki izhajajo iz dokaznih listin in jih tožeča stranka niti konkretno ne opredeli, morda utemeljen.
napotitev na pravdo - pravni interes - neveljavnost pogodbe o preužitku
Trditev o ničnosti pravnega posla pomeni uveljavljanje ene od oblik neveljavnosti pogodbe, ki je širši pravni pojem in v okvir katerega sodi poleg ničnosti tudi izpodbojnost pogodb.
S tem ko je prvostopenjsko sodišče napotilo pritožnico na pravdo zaradi uveljavljanja „neveljavnosti“ pogodbe o preužitku, ji je dejansko zagotovilo pravni interes za širše uveljavljanje pravnega varstva v pravdi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0071269
OZ člen 18, 18/1, 18/2, 111, 190, 190/3, 477. ZVPot člen 71.
kupoprodajna pogodba – stvarne napake – prijava na tržno inšpekcijo – izdaja odločbe inšpektorata – obveznost vrnitve kupnine – zahteva za vrnitev predmeta pogodbe – konkludentno ravnanje – prenehanje pogodbe – vračanje prejetega – odprava inšpekcijske odločbe – odpadla podlaga – zahtevek za vrnitev (vrnjene) kupnine – neupravičena obogatitev
Okoliščina, da je tožnica ne le vrnila toženki kupnino, ampak obenem(6) zahtevala vrnitev sedežne garniture (ki jo je tudi prevzela), je dala sodišču prve stopnje zadostno podlago za (objektivno gledano) prepričljiv zaključek, da je tožnica štela (in s konkludentnim postopanjem to tudi izrazila), da je razmerje med pravdnima (pogodbenima) strankama prenehalo.