spor o pristojnosti - zbornica - gospodarski subjekt - vrednost spornega predmeta
Kot izhaja iz vloge tožeče stranke in listin, ki jih je priložila k tej vlogi, vtoževani znesek predstavlja pristojbino za vodenje tožene stranke v seznamu projektivnih in geodetskih podjetij, ki ga vodi tožeča stranka. Glede na navedeno drži prvostopenjsko stališče, da ne gre za nobenega od sporov iz 482. in 483. člena ZPP, prav tako tožeča stranka ni nobeden od subjektov, ki jih našteva določilo 481. člena ZPP.
Določilo prvega odstavka 45. člena ZPrCP ni univerzalni prestreznik, preko katerega bi bilo vselej mogoče ex post voznikom očitati, da bi morali vožnjo „bolj ustrezno prilagoditi“, kakršna je (implicitna) teza tožeče stranke v pritožbi.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085833
URS člen 26. ZIZ člen 279. OZ člen 243, 243/4, 243/5. ZVPSBNO člen 4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 356.
pravica do povračila škode – povrnitev nepremoženjske škode – odškodninska odgovornost države – odgovornost države za delo sodišča – protipravnost ravnanja – začasna odredba – odločanje o začasni odredbi – škoda zaradi začasne odredbe – povrnitev škode dolžniku – dolžnost zmanjševanja škode – pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – kršitev pravice do izjave – zavrnitev dokaznih predlogov – obrazloženost zavrnitve
Možnost zahtevati povrnitev škode dolžniku, predpisana v 279. členu ZIZ, ne izključuje možnosti uporabe inštituta povračila škode in uveljavljanje tožbenega zahtevka proti državi po 26. členu Ustave.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – NOTARIAT – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084689
ZIZ člen 17, 20a, 20a/1, 20a/3, 21, 21/1. ZN člen 4. SPZ člen 142. ZPotK člen 13. ZPP člen 306, 308, 319.
procesne predpostavke – neposredno izvršljiv notarski zapis – nastanek hipoteke na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa – primernost izvršilnega naslova za izvršbo – pravnomočna sodba – res iudicata
Izvršljiv notarski zapis o obstoju terjatve ima enak učinek kot pravnomočna sodba ali sodna poravnava, zato predstavlja negativno procesno predpostavko za ponovno odločanje o tožbenem zahtevku, s katerim stranka uveljavlja isto terjatev.
ZPP člen 280, 280/2, 286, 301, 339, 339/2, 339/2-8.
obstoj posojilne pogodbe – dokazno breme tožnika – nezadostitev dokaznemu bremenu – dokazna ocena – prekluzija – preložitev naroka za glavno obravnavo – odložitev začetka glavne obravnave – upravičenost oprave obravnave v odsotnosti ene od pravdnih strank – zaslišanje druge stranke
Sodišče mora, če preloži narok za glavno obravnavo (301. člen ZPP), o tem obvestiti obe pravdni stranki, nov narok pa določiti tako, da jima ostane zadosti časa za pripravo, in sicer najmanj petnajst dni od prejema vabila (drugi odstavek 280. člena ZPP). V obravnavanem primeru dejansko ni šlo za preložitev naroka, saj sodišče prve stopnje ni določilo novega dne za glavno obravnavo, ampak je le odložilo začetek glavne obravnave za vsega pol ure, ker je toženec s prihodom zamujal.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0023462
ZKP člen 129a, 129a/2. KZ-1 člen 86, 86/8.
kazen zapora – alternativni način izvršitve kazni zapora z delom v splošno korist – predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist – rok za vložitev predloga – sprememba pravnomočne sodbe v odločbi o kazenski sankciji z izrednim pravnim sredstvom
V primeru spremembe pravnomočne sodbe v odločbi o kazenski sankciji z izrednim pravnim sredstvom je potrebno določbo drugega odstavka 129.a člena ZKP razlagati tako, da lahko obsojeni vloži predlog za alternativno izvršitev kazni v roku 15 dni po spremembi pravnomočne sodbe.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0084693
OZ člen 82, 83, 649, 654, 659, 659/1. ZVPot člen 23, 23/2.
pogodbe – gradbena pogodba – klavzule o določitvi cene v gradbeni pogodbi – klavzula o ceni na enoto – razlaga pogodbe – skupen namen pogodbenikov
Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju skupnega namena pogodbenikov pravilno upoštevalo ne le, da dogovor v 2. točki pogodbe ne izključuje dogovora v 7. točki, ki jasno opredeljuje klavzulo o določitvi cene na enoto, pač pa tudi druge okoliščine, ki se nanašajo na skupen namen pogodbenikov.
ZNP člen 124. ZPP člen 313, 313/2. SZ-1 člen 112, 112/4.
delitev solastne nepremičnine – civilna delitev – izselitev solastnika po delitvi stvari – paricijski rok za izselitev
Sodišče prve stopnje je pri določitvi roka za izročitev nepremičnine upoštevalo dejstvo, da nasprotni udeleženec v nepremičnini prebiva, vendar ni navedlo nobenega razumnega razloga za določitev krajšega roka v primerjavi z rokom, ki ga je določilo predlagateljicama za izpolnitev njune obveznosti. Toženec utemeljeno opozarja na neenako obravnavo udeležencev v zvezi z določitvijo paricijskega roka.
Ko sodišče na podlagi izvedenih dokazov ne more zanesljivo ugotoviti kakega dejstva (v tem primeru obstoja ustne pogodbe s tožencem), o njem sklepa na podlagi pravila o dokaznem bremenu (215. člen ZPP). V tem postopku je sodišče prve stopnje izvedlo in celostno ocenilo vse (pravočasno predlagane) dokaze, toda obstoja ustne pogodbe s tožencem ni moglo zanesljivo ugotoviti. Ker se torej ni moglo zanesljivo prepričati o resničnosti oziroma neresničnosti trditev strank o tem, je glede na dokazno breme pravilno zaključilo, da obstoj ustne pogodbe s tožencem ni dokazan.
OZ člen 20, 20/1, 56, 56/1, 91, 190, 190/1, 190/3, 198.
zahtevek na povrnitev neobračunanega DDV na najemnino - nezakonito obračunavanje DDV - neupravičena pridobitev - predpostavke - obogatitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - pogajanja - najemna pogodba - domneva o popolnosti listine - pisna oblika - odgovornost tistega, ki je kriv za ničnost pogodbe - vzročna zveza
V skladu s prvim odstavkom 56. člena OZ takrat, ko je pogodba sklenjena v posebni obliki, bodisi na podlagi zakona bodisi po volji strank, velja samo tisto, kar je v tej obliki izraženo. Ker je bila pogodba med strankama v pisni obliki, ta pa v tem postopku zatrjevane cene (tj. 12 EUR/m2 brez DDV) ni vsebovala, je neutemeljeno sklicevanje, da je obstajalo drugačno soglasje volj med pravdnima strankama.
Predpostavke za utemeljenost zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve so tako obogatitev, prikrajšanje na škodo drugega, vzročna zveza in odsotnost pravnega temelja.
V konkretni zadevi sta imeli pravdni stranki sklenjeno najemno pogodbo, zato je pravni temelj za uporabo poslovnih prostorov s strani tožene stranke obstajal.
ZFPPIPP člen 88, 322. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
mnenje upniškega odbora – soglasje za sklenitev sodne poravnave
Iz podatkov v spisu ni razvidno, da bi sodišče prve stopnje zahtevalo mnenje upniškega odbora k nameravani sklenitvi sodne poravnave, čeprav gre za procesno predpostavko. Prav tako ni obrazložilo, zakaj tega ni storilo.
delitev nepremičnine – način delitve – fizična delitev – civilna delitev – izplačilo razlike v vrednosti
Okoliščina, da nobeden od solastnikov ni zmožen izplačati drugega solastnika, ni razlog za civilno delitev, saj bi moralo sodišče pred tem ugotoviti, kolikšna bi bila razlika v vrednosti v primeru fizične razdelitve med vrednostima deležev, ki bi pripadala vsaki izmed strank, in preveriti trditve nasprotnega udeleženca o premoženjskem stanju predlagatelja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0066655
KZ-1 člen 158, 158/1, 160, 160/1, 160/2, 160/3, 160/4. ZKP člen 18, 18/1.
žaljiva obdolžitev – dokaz resnice – razžalitev – namen zaničevanja – relativno javna oseba – javni interes – načelo proste presoje dokazov
Žaljiva obdolžitev pomeni nekoga po krivem obdolžiti kakšnega zanj žaljivega dejanja (resničnega ali neresničnega). V četrtem odstavku 160. člena KZ-1 je predvidena pravica obtoženca, da v kazenskem postopku uveljavi dokaz resnice. Tudi sodišče po uradni dolžnosti ugotavlja, ali je trditev resnična ali da je obtoženec imel utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kar je trdil ali raznašal. Sodišče druge stopnje se strinja z zaključki sodišča prve stopnje, da je obtoženec glede na v letu 2003 objavljen seznam na spletni strani in v knjigi ter izpovedbe zaslišanih prič imel utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kar je izjavil.
Svetovalec, zaposlen v kabinetu predsednika Republike Slovenije, je (relativno) javna oseba. Vprašanja v zvezi z delovanjem predsednika države in njegovih svetovalcev ter pripadnost Udbe oz. SDV zadevajo interes javnosti.
postopek osebnega stečaja – domneva trajnejše nelikvidnosti – zaslišanje dolžnika
Določilo drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP vsebuje opis treh abstraktnih dejanskih stanov za obstoj domneve, da je dolžnik postal trajneje nelikviden. Za presojo nastopa nelikvidnosti konkretnega dolžnika torej ni potrebno, da so kumulativno podani vsi trije abstraktni dejanski stanovi.
neupravičena pridobitev – vlaganja v solastno nepremičnino – povečanje vrednosti nepremičnine – obogatitveni zahtevek – zapadlost obogatitvenega zahtevka – zastaranje – kdaj začne zastaranje teči – ugovor zastaranja – pravočasnost ugovora zastaranja
Obogatitveni zahtevek tožnika, ki sta vlagala v solasten objekt, do toženca, kot drugega solastnika, še ni zapadel, saj imata nepremičnino, v katero sta investirala, še vedno v posesti.
predkupna pravica - potrdilo o namenski rabi zemljišča
Če se zemljiškoknjižno dovolilo nanaša na nepremičnino, na kateri po podatkih potrdila o namenski rabi zemljišča obstoji predkupna pravica občine, mora biti v zvezi s tem priloženo tudi ustrezno potrdilo občine, da ne uveljavlja predkupne pravice.
Soglasje pomeni, da imata stranka, ki mora dati soglasje, in sodišče enako mnenje o tem, da se lahko nepremičnina proda po ceni, ki je nižja od terjatve, zavarovane z ločitveno pravico, in tudi nižja od polovice ocenjene vrednosti premoženja.
Negativno soglasje je za sodišče zavezujoče, kar pomeni, da odločitev sodišča ne more biti drugačna.
Upniku negativnega soglasja ni potrebno obrazložiti, sodišče pa ni smelo presojati, ali so njegovi razlogi, iz katerih nasprotuje prodaji, utemeljeni ali ne.
ZPP člen 82, 82/5, 83, 83/1, 339, 339/2, 339/2-14. ZIZ člen 38, 38/6.
začasni zastopnik – stroški za delo začasnega zastopnika – pravica do plačila stroškov ne glede na uspeh – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Začasni zastopnik, ki ga sodišče postavi dolžniku ima v postopku vse pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika, vključno s pravico do nagrade in do povračila stroškov za zastopanje. Ta pravica začasnega zastopnika ni odvisna od izida postopka, prav tako pa ne gre stroške, ki bi nastali stranki, temveč gre za stroške dela s strani sodišča postavljenemu začasnemu zastopniku. O s strani začasnega zastopnika priglašenih stroških tako ni bilo odločeno že s sklepom o stroških ugovornega postopka. Ker je sodišče v izreku zavrnilo predlog za povrnitev stroškov začasnega zastopnika, v obrazložitvi pa je podalo razloge, zakaj je predlog zavrglo, je podano nasprotje med izrekom in razlogi sklepa.