ZPP alternativne kumulacije zahtevkov ne ureja. Dopustna je zgolj v primeru, kadar obstoji alternativna obligacija po materialnem pravu in lahko dolžnik izbere eno izpolnitev ter je s tem prost obveznosti. V obravnavani zadevi za tak primer ne gre. Tožnik ne more uveljavljati alternativnega združenja zahtevkov v primeru, ko sam ne ve z gotovostjo, do česa je po materialnem pravu upravičen, temveč lahko v takšnem primeru zahtevek kumulira le eventualno.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina – slepota – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah – duševne bolečine zaradi skaženosti
Glede na slepost in mladost tožnice nastale posledice nesreče trajno in močno zmanjšujejo njene življenjske aktivnosti, njena prizadetost je še večja zaradi slepote in je primerna odškodnina iz tega naslova 60.000,00 EUR, tako da jo je bilo zvišati za 20.000,00 EUR.
odpust obveznosti – ugovor – rok za ugovor proti odpustu obveznosti – razlogi za ugovor proti odpustu obveznosti – ovire za odpust obveznosti – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu – kaznivo dejanje zoper gospodarstvo – pravnomočnost v teku preizkusnega obdobja
Sodišče po preteku preizkusnega obdobja izda sklep o odpustu obveznosti, če ni ovir za sam odpust obveznosti (prvi odstavek 407. člena ZFPPIPP), če torej v celotnem teku preizkusnega obdobja do teh ovir ne pride. Če pa je, tako kot v obravnavanem primeru, ovira iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP nastopila po začetku postopka odpusta obveznosti in celo po poteku šestmesečnega roka za ugovor iz 1. točke 404. člena ZFPPIPP, je uporaba tega roka pojmovno izključena, zato je v takem primeru treba smiselno uporabiti rok iz 2. točke 404. člena ZFPPIPP, po katerem se ugovor proti odpustu obveznosti lahko vloži do poteka preizkusnega obdobja.
prometna nesreča – odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – zmanjšanje življenjske aktivnosti – lažje srednje hude posledice – tuja nega in pomoč – pomoč družinskih članov
Trajne funkcionalne posledice nesreče sicer niso tako hude, kot jih izpostavlja pritožba (ki omenja katastrofalne poškodbe), vendar ima tožnica po ugotovitvah sodbe pri vsakdanjih domačih opravilih in službenih obveznostih težave, zaradi katerih duševno trpi. Po ugotovitvah izvedenca s povečanimi napori in nesigurno hodi navkreber in zlasti navzdol po stopnicah, počepa, pokleka in nosi težja bremena. Navedene težave se kažejo ne le pri opravljanju gospodinjskih del, pač pa tudi pri opravljanju dela čistilke: počepanje, poklekanje, prenašanje težjih bremen, npr. vedra s tekočino.
prošnja za vrnitev v prejšnje stanje – vročitev sodbe – zamuda pritožbenega roka – nadomestna vročitev – vročilnica – javna listina – domneva resničnosti podatkov – dokazno breme – zavrnitev pritožbe
Dokazno breme za izpodbijanje domneve resničnosti podatkov na vročilnici kot javni listini je na obrambi oziroma obsojencu, ki mora dvom v verodostojnost podatkov na povratnici izkazati z ustrezno stopnjo verjetnosti.
izdaja začasne odredbe - nedovoljenost začasne odredbe - vpliv začetka stečajnega postopka na dovoljenost zavarovanja
Z začetkom stečajnega postopka zoper stečajnega dolžnika ni dovoljeno izdati sklepa o zavarovanju, razen v primeru, ko gre za zavarovanje zahtevka upnika za uveljavitev ločitvene ali izločitvene pravice ali ko gre za zavarovanje terjatve, ki se v stečajnem postopku plača kot strošek postopka (prvi in tretji odstavek 131. člena ZFPPIPP).
OBLIGACIJSKO PRAVO – ŠOLSTVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071262
ZVrt člen 32, 32/4, 33. Pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih člen 14a. ZPP člen 214, 286a.
pravica do oprostitve plačila vrtca za mlajšega otroka – pogodba o določitvi medsebojnih pravic in obveznosti staršev in vrtca – obveznost plačila cene programa vrtca – uveljavljanje oprostitve plačila za mlajšega otroka – zavrženje vloge za oprostitev plačila vrtca – nepopolna vloga – nedopolnitev vloge z ustreznim obrazcem – aktivna legitimacija – pasivna legitimacija – priznano dejstvo – prekluzija – sklep procesnega vodstva
V 14.a členu Pravilnika je bilo določeno, da starši, ki vključijo v vrtec še drugega oziroma nadaljnjega otroka in jim je za starejšega otroka že določeno plačilo za vrtec, uveljavljajo oprostitev plačila pri pristojnem organu občine, ki je izdal odločbo za starejšega otroka na obrazcu, ki je priloga tega pravilnika. Glede na navedeno ni mogoče sprejeti stališča, da sta toženca že na podlagi zakonske določbe oziroma določb Pravilnika oproščena plačila vrtca za hči, če zanjo izpolnjujeta vse zahtevane pogoje (torej ne glede na to, da je bila vloga prvega toženca za oprostitev plačila vrtca pravnomočno zavržena).
USTAVNO PRAVO – BANČNO JAVNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023463
URS člen 93. ZKP člen 156, 220, 220/1, 220/2. ZBan-2 člen 125, 126. ZPPre člen 1, 6, 8, 8/4, 13, 14/4. Poslovnik o parlamentarni preiskavi člen 14, 14/2.
parlamentarna preiskava – namen in obseg parlamentarne preiskave – faza pripravljalnih dejanj – zaseg predmetov – zaupni podatki – dolžnost varovanja zaupnih podatkov
Namen parlamentarne preiskave je ugotoviti in oceniti dejansko stanje, ki je lahko podlaga za odločanje Državnega zbora o politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij, za spremembo zakonodaje na določenem področju in za druge odločitve Državnega zbora iz njegove ustavne pristojnosti. Četudi ima preiskovalna komisija že po Ustavi RS v zadevah poizvedovanja in preučevanja smiselno enaka pooblastila kot pravosodni organi, parlamentarna preiskava ni namenjena odkrivanju kaznivih dejanj in njegovih storilcev, in tudi ni kazenski postopek.
Ob odreditvi parlamentarne preiskave ni nujno, da je preiskovanec sploh določen, tega se namreč lahko določi tudi, ko je postopek že v teku. Zato četudi v fazi pripravljalnih dejanj še ni določeno, kakšen status v parlamentarni preiskavi ima banka, od katere se zahteva izvedba prisilnega ukrepa, to samo po sebi še ne pomeni, da zahteva ni ustrezno obrazložena.
Sodišče je dolžno skrbeti za ustavno varstvo pravic udeležencev parlamentarne preiskave, vendar v obravnavani zadevi interes varovanja tajnih podatkov trči ob javni interes, da se raziščejo nepravilnosti in zlorabe v slovenskem bančnem sistemu, glede na to, da so bile banke sanirane z davkoplačevalskim denarjem.
Ob zagotovljeni varnosti tajnosti zahtevanih podatkov ter dejstvu, da je brez vpogleda v vso relevantno dokumentacijo težko oziroma praktično nemogoče opraviti celovito preiskavo v skladu s predmetom in namenom parlamentarne preiskave ter v odrejenem obsegu parlamentarne preiskave, je zahtevani ukrep sorazmeren, nujen in neizogiben.
določitev najemnika stanovanja – izselitev iz stanovanja – neprostovoljna izselitev
Nasprotni udeleženec ni prerekal trditev predlagateljice, da se je iz stanovanja skupaj s sinom izselila v varno hišo zaradi njegovega psihičnega in fizičnega nasilja, torej prebivališča ni zapustila povsem prostovoljno, zato tudi načelo pravičnosti (ob vseh ostalih ugotovljenih okoliščinah) terja, da se za najemnico določi predlagateljica.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – SODNE TAKSE
VSL0085841
ZPP člen 44, 44/3, 180, 180/2, 188, 188/1, 188/3. ZST-1 člen 1, 1/3, 30, 30/3, 31, 31/1.
vrednost spornega predmeta – določitev vrednosti spornega predmeta – korekturna dolžnost sodišča – sodna določitev vrednosti – blagovna znamka – ekonomska vrednost znamke – vzpostavitev prejšnjega stanja – vzpostavitev prejšnjega stanja v registru znamk – pogodba o prenosu pravic iz industrijske lastnine – ugotovitev ničnosti pogodbe – umik tožbe – sklep o ustavitvi postopka – pravni interes – pravni interes za pritožbo
Zoper odločbo o ugotovitvi prave vrednosti iz prvega odstavka 31. člena ZST-1 je dopustna posebna pritožba samo, kadar se stranka ne more pritožiti zoper odločbo o glavni stvari. Glede na opisano procesno stanje, ko je tožeča stranka tožbo v celoti umaknila, o glavni stvari ne bo odločeno in se posledično zoper odločbo o glavni stvari tudi ne bo mogoče pritožiti. Zato je sodišče druge stopnje na podlagi pritožbo tožeče stranke dopustilo. Tožeča stranka je tudi izkazala, da bo zaradi umika tožbe še vedno dolžna plačati 1/3 takse, zato ima tudi pravni interes za odločanje o pritožbi. Bistveno je namreč od katere vrednosti spornega predmeta bo morala plačati znižano takso.
V konkretnem primeru korekturna dolžnost sodišča ni bila potrebna. Ni bilo namreč izpostavljeno vprašanje ekonomske vrednosti osmih blagovnih znamk, ker tožba sploh ni bila vložena v povezavi s kakršnokoli kršitvijo pravice iz znamke po ZIL-1. Zato je že v osnovi sodišče prve stopnje napačno sklepalo, da mora oceniti dejansko tržno ekonomsko vrednost vseh osmih znamk in s tem omogočiti toženi stranki, da bo imela pravico do revizije, če bi znamke izgubila.
Iz določila tretjega odstavka 30. člena ZST-1 smiselno izhaja, da je zakon v primeru neugotovljivih ali težko ugotovljivih vrednosti spornega predmeta zelo omejujoč. V dvomu je torej treba določiti manj in ne več.
uporabnina za blagovno znamko - izpodbijanje blagovne znamke
Tožena stranka je uporabljala znak v dobri veri pred prijavo znamke s strani tožeče stranke. Ni pomembno, ali je bil znak uporabljen pred vložitvijo prijave znamke v gospodarskem prometu, ampak je pravno odločilnega pomena le dejstvo, da je bil uporabljen.
Znak je bil splošno znan v javnosti kot slogan slovenske reprezentance in s tem povezan s toženo stranko.
trditvena podlaga - trditveno in dokazno breme - dogovorjena dela - opravljene storitve - pogodba o pravnem svetovanju - odstop od pogodbe - hujša kršitev pogodbenih obveznosti - zastopanje interesov tretjih oseb
Pogodbeni stranki sta se v pogodbi tudi dogovorili, da svetovalec v času veljavnosti pogodbe ne bo opravljal storitev zastopanja za stranke, ki bodo uveljavljale nasprotne zahtevke zoper naročnika (peta alineja 4. člena Pogodbe). Po Pogodbi je dolžan svetovalec ščititi interese naročnika, zlasti tedaj, ko je naročnik v sporu s tretjimi osebami. V tej zvezi je bila sklenjena tudi izvensodna poravnava, s katero so tožena stranka (ki jo je zastopal nov direktor D.K.) ter S.K. in D.V. uredili določena medsebojna razmerja (glede spora z nadzornim svetom tožene stranke in glede posledic razrešitve za delovnopravni položaj teh fizičnih oseb). Pri tem dogovarjanju je po oceni pritožbenega sodišča več kot očitno, da je tožena stranka ves čas nastopala kot aktivni subjekt. V tej zvezi tudi ni pravno pomembno, ali je tožnik pri tem dogovoru nastopal kot zastopnik ali svetovalec tretje osebe, temveč je ključnega pomena, da je v sporu deloval v interesni sferi tretje osebe, ne pa v interesni sferi tožene stranke.
Tožnik je huje kršil sprejete pogodbene obveznosti, spričo česar je tožena stranka pogodbo utemeljeno odpovedala.
Sodišče je pravilno upoštevalo, da imata oba solastnika enak idealen del stanovanja, da nobeden od njiju ne uporablja stanovanja in da imata oba rešen svoj stanovanjski problem, saj živita v najetem stanovanju, kot odločilen razlog za dodelitev stanovanja nasprotnemu udeležencu pa je utemeljeno navedlo dejstvo, da predlagateljica, za razliko od nasprotnega udeleženca, ni dala zagotovila, da bi lahko izplačala nasprotnega udeleženca v treh mesecih od pravnomočnosti sklepa.
Pri sklepčnosti tožbe gre za vprašanje materialnega prava. Presoja sklepčnosti tožbe zajema opredelitev življenjskega primera, na katerega se navezuje pravna posledica, opredelitev pravno relevantnih dejstev, ki izhajajo iz konkretnega življenjskega primera ter subsumcijo teh dejstev pod pravno normo. Če katero od pravno pomembnih dejstev manjka, tožba ni sklepčna in se v posledici nesklepčnosti tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrne.
Pritožba tako zgolj s trditvijo, da v spisu ni dokazne listine, ki pa je ne more uspeti z zatrjevanjem, da je tožba nesklepčna, pač pa bi morala zatrjevati, da tožeča stranka ni navedla pravno relevantnih dejstev za presojo v sporni zadevi, torej da sploh ni razjasnila v kakšnem poslovnem razmerju sta bili sedaj pravdni stranki, da ni razjasnila, kako je potekalo to poslovno razmerje in da ni pojasnila, kaj iz tega poslovnega razmerja ji tožena stranka dolguje.
dokazovanje – dokaz z izvedencem – založitev predujma za izvedenca – dopolnitev izvedenskega mnenja – nagrada za dopolnitev izvedenskega mnenja – doplačilo predujma
Stranka, ki je predlagala dokaz z izvedencem in založila predujem, ki ne zadošča za kritje stroškov za dopolnitev izvedenskega mnenja, mora plačati tudi stroške dopolnitve. Pri tem ni pomembno, da je dopolnitev zahtevala nasprotna stranka. Gre za en dokazni predlog in izvedbo enega dokaza.
ZOdv člen 11, 17, 30. ZOdvT člen 1, 4. OZ člen 6, 766, 778.
mandatno razmerje - pravično plačilo - profesionalna skrbnost
Odvetnica ne more prevaliti na pooblastitelja breme plačila nagrade in stroškov, za katere meni, da bi ji morali biti v postopku, v katerem je opravila zastopanje, priznani, oz. zahtevati od stranke razliko med nagrado in stroški, ki jih je priznalo sodišče in tistimi, za katere meni sama, da bi ji morali biti odmerjeni. Da bi bilo mogoče katero od opravil, zajetih v poročilu o opravljenih storitvah šteti kot izvensodno svetovanje in zastopanje v smislu 30. člena ZOdvT, tožnica nikoli ni konkretizirano navedla.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0084225
OZ člen 643. ZVPot člen 25b.
pogodba o delu – podjemna pogodba – izračun z izrecnim jamstvom
Za odločitev o višini stroškov popravila vozila, ki jih je dolžna plačati stranka, je pomembno, kakšen je bil v „orientacijsko dogovorjeni ceni“ dogovorjen obseg del, ki jih je bilo treba opraviti zaradi popravila vozila.
ZFPPIPP člen 72, 103, 171. ZPP člen 328. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 6, 11, 11/1, 12, 17, 19, 19/3.
prisilna poravnava – nadomestilo upravitelja za izdelavo poročila o izidu glasovanja ob sprejetju prisilne poravnave – nadomestilo za opravljanje nadzora – nadzor upravitelja – stroški upravitelja – popravni sklep – očitna pisna napaka pri znesku – računske napake
Prvi odstavek 11. člena Pravilnika napotuje na kriterij števila pravočasno prijavljenih terjatev. Upravitelj je po Pravilniku upravičen do odmere nadomestila za sestavo poročila (ednina), kriterij pa je terjatev in ne glasovnica.
Zahtevnost in težavnost postopka je pravni standard, ki ga sodišče napolni glede na okoliščine konkretnega primera. Ker gre za pravni standard in ne matematično enačbo, višje sodišče ne sprejema pritožbenega drobljenja posameznih opravil. Zato je zmotno pritožbeno povezovanje 171. člena ZFPPIPP samo z ugovorom proti vodenju postopka prisilne poravnave iz 72. člena ZFPPIPP oziroma odsotnostjo slednjega.
Pritožnik izpodbija stroške kilometrine dvakratnega prihoda upraviteljice k sodnici. Način komuniciranja med sodiščem in upraviteljem, ki je organ postopka, ni stvar dolžnika. Kljub temu pa je višje sodišče v tem delu poseglo v odločitev sodišča prve stopnje in stroške znižalo. Iz sklepa in upraviteljičine vloge namreč ne izhaja, zakaj so bili ti stroški potrebni v smislu 17. člena Pravilnika.
Vlagatelj je v osmih dneh od vročitve naloga za plačilo takse sodno takso v znesku 20,00 EUR skladno z nalogom tudi plačal. Zato je pritrditi pritožbi, da ni nastopila domneva o umiku, 125.a člen ZZK-1 je nepravilno uporabljen. Le, če bi sodišče z novim nalogom predlagatelja pozvalo, da takso doplača, pa tega ne bi storil, bi lahko skladno z sedmim odstavkom 125.a člena ZZK-1 štelo, da je nastopila domneva umika predloga.
priposestvovanje – smrt stranke med pravdo – pravno nasledstvo – sprememba tožbe – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sodbe ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za priposestvovanje A. A., EMŠO 000, v izreku pa je ugotovilo, da je lastnik predmetnih nepremičnin A. M. A, EMŠO 111, torej druga oseba kot je navedena v sintezi obrazložitve. Izrek sodbe evidentno nasprotuje razlogom sodbe, podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje opisanega nasprotja ni obrazložilo.