OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00074712
ZPP člen 154, 165. SPZ člen 43, 43/2. OZ člen 15, 18, 20, 33, 435, 528.
obligacijskopravni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - priposestvovanje - pogoji za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - dobroverni lastniški posestnik - pogodba o prenosu poslovnega deleža - menjalna pogodba - prodajna pogodba - predpogodba za sklenitev prodajne pogodbe - soglasje volj za sklenitev pogodbe - bistvene sestavine pogodbe - odplačnost pravnega posla - neodplačnost pravnega posla - nepremično premoženje večje vrednosti - notarska listina - dokazna vrednost javne listine
Tako prenos lastninske pravice na nepremičnini, kot na poslovnem deležu, predstavljata razpolaganje s premoženjem pomembne vrednosti, zato je življenjsko pričakovati, da bodo stranke o poslu dobro premislile in vse dogovore v zvezi z odsvojitvijo jasno dogovorile in zapisale vsaj v zvezi z bistvenimi elementi pogodb glede tega, ali je posel odplačen ali neodplačen.
Ni nepomembno, da ima pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža obliko notarske listine, ki je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje. Ta pa potrjuje, da je bil posel neodplačen. Ta dokaz ima, tako kot zaključuje sodišče prve stopnje, bistveno večjo dokazno vrednost, kot izpovedba tožnika, ki je zainteresiran za uspeh v tem postopku.
plača - dogovor o višjem plačilu - dokaz z zaslišanjem strank
Sodišče prve stopnje je sporno dejstvo – ali je obstajal in kakšen je bil ustni dogovor o dodatni plači tožnika – lahko ugotovilo tudi z zaslišanjem tožnika. Ker je zaslišanje stranke povsem enakovreden dokaz z drugimi dokazi, so neutemeljene pritožbene navedbe, da tožnik svojih trditev ni uspel dokazati.
začasna odredba - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - vročitev mnenja CSD - stiki
Sodišče druge stopnje je pred odločitvijo o začasni odredbi pridobilo mnenje CSD, katerega je ustrezno ocenilo ter obrazložilo zakaj je sledilo njegovim strokovnim ugotovitvam. Nasprotna udeleženka se je o mnenju CSD z dne 8. 8. 2023 lahko izjavila potem, ko ji je mnenje vročilo sodišče druge stopnje.
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/2, 8, 8a. OZ člen 86. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 350, 350/2. ZVPot člen 20, 22, 22/4, 23, 23/1, 23/1-3, 24, 24/1, 24/1-4.
kreditna pogodba v CHF - ničnost kreditne pogodbe - vezanost izpolnitve denarne obveznosti na tujo valuto - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - varstvo potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami - varstvo potrošnikov - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - načelo vestnosti in poštenja - dobra vera - implementacija direktive - načelo lojalne razlage nacionalnega prava s pravom EU
V vmesnem času, ki je pretekel med odločitvijo sodišča prve stopnje (17. 3. 2021) in druge stopnje, se je utrdila razlaga, da je nacionalni zakonodajalec določbe Direktive prenesel v ZVPot (ki se uporablja v tej zadevi) na način, da je zagotovil višjo raven varstva potrošnikov tako glede drugega odstavka 4. člena Direktive, ki ni bila prenesena in zato velja razlaga, da se presoja nepoštenosti pogodbenega pogoja lahko opravi tudi, če je ta zapisan v jasnem in razumljivem jeziku kot tudi tega, da so predpostavke iz 24. člena ZVPot določene alternativno. Sodišče pa je v citirani zadevi C-405/21 jasno povedalo, da je takšna nacionalna ureditev, ko je torej določeno, da sta lahko predpostavki dobre vere in znatnega neravnotežja, ki jih opredeljuje tako prvi odstavek 3. člena Direktive kot tudi razlaga Sodišča v številnih primerih, določeni alternativno, skladna z Direktivo. Sodbe Sodišča imajo praviloma učinek "erga omnes" in "ex tunc".
Sodišče prve stopnje je pravilno opredelilo vsebino pojma pojasnilne dolžnosti s sklicevanjem na razlago Sodišča v zadevi Andriciuc. Nanjo se v svojih odločbah sklicuje tako VSRS kot Ustavno sodišče.
Sodišče druge stopnje je v istovrstni zadevi že sprejelo razlago, da ni mogoče zanikati, da obstaja določena stopnja povezanosti med obema predpostavkama, ki se odraža v tem, da so odločilna dejstva, ki se podrejajo predpostavki preglednosti (zahteva iz četrtega odstavka 22. člena ZVPot: "Pogodbeni pogoji iz prvega odstavka tega člena morajo biti jasni in razumljivi."), pomembna tudi z vidika presoje načela vestnosti in poštenja oziroma dobre vere. Takšno razlago so sprejela že nacionalna sodišča in tudi Sodišče, ki opozarja ne tesno povezanost predpostavke preglednosti s predpostavko dobre vere.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00070814
SPZ člen 48, 48/2, 92. SZ-1 člen 98. URS člen 14. ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1.
predhodno vprašanje - pravica do spoštovanja doma - najemno razmerje - test sorazmernosti - pogodba o uporabi - predlog za prekinitev postopka - pravica do posesti - povrnitev vlaganj - ustavna pravica do enakosti pred zakonom
V primeru tako imenovanega tržnega najema, ko je najemodajalec zasebni subjekt in mu nasproti stoji izključno zasebno pravni (lastninski) interes, je že znano stališče Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), ki pri individualni presoji sorazmernosti posega v pravico do spoštovanja doma v najemnih razmerjih vztraja le v primerih, ko je najemodajalec (v neprofitnem razmerju) oseba javnega prava (država, občina ali javni stanovanjski sklad). Če je najemodajalec zasebnik (bodisi fizična, bodisi pravna oseba) kot je to v obravnavani zadevi, ko se je tožena stranka v sporni pogodbi tudi zavezala, da bo predala nepremičnine tožeči stranki, če do 31. 12. 2020 ne bo v celoti plačala kupnine, od zahteve po individualni presoji sorazmernosti odstopi. Tako testa sorazmernosti v obravnavani zadevi sodišču prve stopnje ni bilo treba opraviti.
ZPP člen 142, 224, 224/4. ZFPPIPP člen 121, 235, 235/3.
sklep o začetku postopka osebnega stečaja - predlog upnika za začetek postopka osebnega stečaja - vročitev predloga dolžniku - vročilnica - javna listina - izpodbijanje domneve o pravilnosti vročilnice - vročitev s fikcijo - dejanski prejem pisanja - domneva insolventnosti
Vročilnica ustvarja izpodbojno domnevo o tem, kdo in kdaj je prejel sodno pisanje, dovoljeno pa je dokazovati, da so v javni listini ugotovljena dejstva neresnična, vendar le z določno in dokazno podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost. Vročilnico kot dokaz o prejemu sodne pošiljke je torej mogoče ovreči z določno in dokazno podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost.
Vročitev s fikcijo ima enake učinke kot dejanska vročitev, zaradi česar dolžnik ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da predloga za začetek postopka osebnega stečaja ni prejel oziroma, da se ne spomni, da bi mu sodišče vročilo poziv s predlogom. Smisel fikcije vročitve je namreč v tem, da se pisanje šteje za vročeno po poteku roka, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti, čeprav ni bilo neposredno osebno vročeno naslovniku ali nadomestni osebi.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/6. ZBPP člen 13, 13/2. ZUPJS člen 12, 12/1, 12/2, 17. ZSVarPre člen 23.
oprostitev plačila sodne takse - predlog za oprostitev ali obročno plačilo sodnih taks - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - lastni dohodki za preživljanje - občasni neperiodični dohodki - premoženje, ki se ne upošteva
Namensko nakazana sredstva staršev za kritje njunih stroškov in posojila po prvem in drugem odstavku 12. člena ZUPJS niso dohodki, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca za taksno oprostitev.
Občasni, neperiodični dohodki, ki jih je upravičenec prejel v relevantnem obdobju, se upoštevajo le v višini razlike med povprečno mesečno višino teh dohodkov in eno polovico osnovnega zneska minimalnega dohodka.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - prepoved razpolaganja z denarnimi sredstvi na računu pri banki - neznatna škoda
Do trditve, da četrta toženka s predlagano začasno odredbo ne bi utrpela več kot neznatne škode, ker do kupnine v višini 50.000 EUR ni upravičena, se sodišče prve stopnje sicer ni izrecno opredelilo, a je očitno neutemeljena. Prepoved razpolaganja s sredstvi na računih v višini več kot 160.000 EUR, kar je vsebina predlagane začasne odredbe, ne more predstavljati neznatne škode.
predmet pogodbene obveznosti - višina pogodbene obveznosti - zadostna trditvena podlaga - specifikacija opravljenih storitev - nevezanost sodišča na dokazni sklep - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je za višino vtoževane terjatve izostala jasna in konkretizirana trditvena podlaga, zato je ni mogoče preizkusiti in se tožena stranka o njej ni mogla določno izjaviti. Tožeča stranka je namreč ustrezno in jasno pojasnila, pod kakšnimi pogoji se je izvajal zakup oglasnega prostora in na kakšen način se je obračunavala višina mesečne obveznosti tožene stranke in so se izdajali mesečni zbirni računi, katerih osnovo je predstavljal seštevek vseh oglasnih računov tožene stranke, na katerih je v posameznem mesecu potekal zakup, skupna višina zakupa pa je izhajala iz poročil Facebook platforme. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je zatrjevan način obračuna skladen s pogodbenimi določili.
V primeru, ko je tožeča stranka navedla in pojasnila pogodbena določila, ki so podlaga za mesečni zbirni račun, in generalne postavke obračuna, se ne pričakuje, da bo v tožbo ali kasnejše vloge vključila tudi celotno besedilo z vso specifikacijo iz poročil in računov Facebook platforme, na katerih temeljijo izdani mesečni računi. Potreben je ugovor tožene stranke, da se ugotavlja, kaj je sploh sporno v posameznem obračunu in se nato razpravljanje, dodatne trditve in dokazovanje omeji na ta sporna dejstva.
ZS člen 53a, 53a/4, 53a/5, 54, 54/4. ZST-1 člen 11, 11/3, 11/4.
sodna taksa - nekonkretizirana pritožba - pravna oseba
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožba zoper izpodbijani sklep nekonkretizirana, saj toženka v njej ne pojasni, katere napake v postopku naj bi sodišče prve stopnje zagrešilo, v čem naj bi zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje ter zakaj naj bi zmotno uporabilo materialno pravo.
KZ-1 člen 299, 299/1, 299/2, 299/3, 300. ZNPPol člen 40, 40/1, 56, 56/1.
preprečitev uradnega dejanja ali maščevanje uradni osebi - zakonski znaki kaznivega dejanja - policijski postopek - uradno dejanje - policijska pooblastila - ugotavljanje identitete - napad na uradno osebo
Za izvršitev kaznivega dejanja ni pomembno, katero točno uradno dejanje je storilec preprečil oziroma poskusil preprečiti, temveč da je preprečil oziroma poskusil preprečiti uradno dejanje, ki ga je uradna oseba nameravala opraviti v okviru svojih zakonskih pravic.
Četudi je obtoženec policistu osebno znan, ta okoliščina policista ne odvezuje ugotavljanja osebnih podatkov osebe v policijskem postopku, ki so nujno potrebni za njegovo nadaljnjo izvedbo.
S pričetkom policijskega postopka je neločljivo povezana dolžnost osebe, s katero se zagotavlja nemotena izvedba postopka, in implicitno začasno omejuje gibanje osebe že z njeno zaustavitvijo s strani policije na kraju policijskega postopka, kjer mora oseba spoštovati policijske ukaze oziroma odredbe.
gradbena pogodba - dodatna dela - izvedensko mnenje - izpodbijanje izvedenskega mnenja - sklepčnost tožbe - običajna cena - razporeditev trditvenega in dokaznega bremena
Izvedenec je na podlagi listin v spisu sam izračunal količino vgrajene armature, ki je nekoliko nižja od tiste, ki jo je zatrjevala tožeča stranka. Ob zaslišanju je večkrat odgovoril, da po njegovem mnenju priloge v spisu omogočajo izračun vgrajene količine armature, ki pa seveda ne more biti povsem natančen. Če je bila tožena stranka mnenja, da ji izvedenec ni zadostno odgovoril na njena vprašanja, mu je imela možnost postaviti tudi dodatna vprašanja.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00072716
OZ člen 147, 150, 964, 965. ZDR-1 člen 34, 35. ZPP člen 195.
nesreča pri delu - obveznost zagotavljanja varnih delovnih razmer - dejanski delodajalec - skupno delovišče - kršitev navodil - navadno sosporništvo
Po pravilni ugotovitvi sodišča je druga toženka pred nezgodo ustrezno obvestila tožnika, da sodelovanje pri nakladanju na prikolico tovornega vozila ne spada med njegove delovne obveznosti. Drugi toženki kot delodajalcu bi sicer lahko očitali neustrezen ali pomanjkljiv nadzor v primerih, če bi se ugotovilo, da se delavci ne držijo ustreznih napotkov delodajalca in te kršijo, kar pa v tem primeru ni bilo ugotovljeno.
Toženki sta navadni sospornici, zato dejanja ali opustitve ene ne koristijo in ne škodujejo drugi (195. člen ZPP), kar pomeni, da pri presoji zahtevka proti prvi toženki ni mogoče upoštevati kakršnihkoli zatrjevanih dejstev s strani druge toženke.
napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku - vezanost na vsebino napotitvenega sklepa - pravni interes za ugotovitveno tožbo - ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini - premoženje, ki spada v zapuščino - neurejeno zemljiškoknjižno stanje - vknjižba lastninske pravice na občino - dejanski lastnik nepremičnine - nakup nepremičnine na javni dražbi - stanovanje - priposestvovanje - lastninjenje stanovanj - pravni naslov - dobrovernost - trajanje dobroverne posesti
Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da je tožeča stranka v celotnem postopku prepričljivo dokazala obstoj pravnega temelja, kupoprodajno pogodbo, iz katere sledi, da je pokojni kupil stanovanje na javni licitaciji 24. 11. 1966, kot edini ponudnik za izklicno ceno. Prvotožena stranka nikoli ni zatrjevala, da bi prodajalec zaradi neplačila kupnine od pogodbe odstopil, zato ni razloga za dvom v veljavnost sklenjene pogodbe. To pa zadostuje za pravilen materialopravni zaključek v 40. točki obrazložitve izpodbijane sodbe, da je pokojnikova posest temeljila na pravnem naslovu, ki je bil usmerjen v pridobitev lastninske pravice na spornem stanovanju, na podlagi sklenjene kupoprodajne pogodbe in se pridružuje stališču, da je na podlagi vsega navedenega pokojni A. A. utemeljeno verjel, da ima stanovanje s pripadajočima kletnima prostoroma upravičeno v posesti kot svoje. Čeprav v zemljiški knjigi ni bil vpisan kot lastnik, pa iz navedb drugotožene stranke sledi, da zgradba, v kateri se nahaja stanovanje pred letom 2002, niti ni bila etažirana, zato vpis stanovanja v zemljiško knjigo pred tem datumom ne bi bil mogoč.
Ker je storilec, ki je dne 9. 3. 2023 postal star voznik, do prejema obvestila Ministrstva za pravosodje z dne 17. 4. 2023 dosegel le 9 KT, pritožba utemeljeno zatrjuje, da storilec v relevantnem obdobju petega odstavka 202.e člena ZP-1 ni dosegel števila kazenskih točk, zaradi katerega se mu lahko skladno s členom 22 ZP-1 izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.
ZPP člen 253, 253/1, 286b, 286b/5. OZ člen 639, 639/3.
gradbena dela - odgovornost za stvarne napake - jamčevalni zahtevki glede opravljenih del - grajanje napak opravljenega dela - pravica do znižanja plačila - odprava napak - stroški odprave napak - dodaten rok za izpolnitev pogodbe - rušenje hiše - prekluzija dejstev in dokazov - trditvena in dokazna podlaga - dokaz z zaslišanjem prič - pripombe na izvedensko mnenje - dokaz s sodnim izvedencem - pomanjkljiva dokazna ocena - ustno zaslišanje izvedenca - dvostopenjsko odločanje - splošna načela
Primarni način izvedbe dokaza z izvedencem je njegovo ustno zaslišanje. Zato mora sodišče poleg pridobitve pisnega izvedenskega mnenja izvedenca praviloma tudi ustno zaslišati.
Sodišče se ni ukvarjalo z vprašanji pravilnosti in pravočasnosti grajanja napak ter vprašanjem, ali sta toženca dala tožniku možnost, da napake odpravi.
Pravica do znižanja plačila kot eden od jamčevalnih zahtevkov pomeni znižanje plačila tako, da slednje ustreza vrednosti opravljenega posla z napakami; od skupne vrednosti del se torej odšteje cena oziroma vrednost tistih del, ki imajo napako.
Smisel določb o konkretizaciji stvarnih napak je v tem, da je podjetnik seznanjen z grajanimi napakami, tako da mu je jasno, kaj naročnika moti in kaj je treba popraviti.
ureditvena začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko nadomestljiva škoda - pogoj reverzibilnosti - kolizija ustavnih pravic - nesporne trditve - resnična dejstva - Facebook - objava na svetovnem spletu - prepoved objave - žalitev - vrednostna sodba - žaljive trditve - pravica do zasebnosti - dovoljena samopomoč - kršitev osebnostne pravice - odgovornost za neizpolnitev obveznosti - denarna kazen - jasen izrek
Pri presoji, ali je zapis objektivno žaljiv, je treba izhajati iz razumevanja povprečnega bralca in upoštevati celoten pomen izjavljenega besedila. Sporne objave bi povprečen bralec razumel kot žaljive, podane onkraj predmeta razprave, zgolj z namenom sramotenja prvega tožnika in njegove osebne diskreditacije, dane v žaljivem in posmehljivem tonu, ki posegajo v čast in ugled tožnikov ter njuno zasebnost.
Tudi če je imela toženka podlago v dejstvih, je bil edini namen objav, ki jih mora odstraniti, žaljenje in sramotenje tožnika, zato sporne objave ne uživajo pravnega varstva. Njenega ravnanja ni moč prepoznati kot dovoljene samopomoči.
ugotovitev obsega skupnega premoženja - skupno in posebno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - sporno dejansko stanje
Kakšna je bila višina tožničine in toženčeve plače, niti kolikšen je bil dobiček tožničinega podjetja, stranki nista navedli. Glede na to, da med njima ni spora o okoliščini, da delež na skupnem premoženju vsakega od njiju znaša 1/2, je mogoče zaključiti, da sta k premoženju, ki sta ga pridobila v času trajanja življenjske skupnosti, prispevala približno enako.
Pritožbena navedba, da je imela tožeča stranka pri pridobivanju podatkov v zvezi s skupnim premoženjem nemalo težav, ni opravičljiv razlog za širitev trditvene podlage z obsežnimi dokaznimi predlogi po prvem naroku za glavno obravnavo.
Utemeljena pa je pritožba v delu, ko izpodbija odločitev v VII. točki izreka (da se po pravnomočnosti sklep izvede v zemljiški knjigi po uradni dolžnosti, pri čemer se odredi vpis etažne lastnine in izbris vpisanih hipotek v vrstnem redu vpisane zaznambe postopka vzpostavitve etažne lastnine po odredbi naslovnega sodišča N 31/2018 z dne 9.8.2018 z učinkom od dne 10.8.2018). Ta ne sodi v izrek, saj v bistvu ne predstavlja odločitve. Sodišču namreč že zakon nalaga, da je dolžno obravnavani sklep po pravnomočnosti poslati v izvršitev zemljiškoknjižnemu sodišču, ki o vpisih na podlagi takega sklepa odloča po uradni dolžnosti (14. člen ZVEtL-1). Zemljiškoknjižno sodišče bo o vpisih odločalo na podlagi določb ZZK-1. Glede na 39. člen ZZK-1, pa taka odločba dejansko pomeni podlago za izbris hipotek. Sicer je odredba o izbrisu hipotek tudi po vsebini nepravilna, saj ZVEtL-1 ne daje podlage za odločitev o izbrisu hipotek, ampak le za to, da se izvedena pravica, ki je bila vpisana v zemljiški knjigi na podlagi sklepa o izvršbi ali zavarovanju, ne ugotovi na tistem posameznem delu stavbe, za katerega pridobitelj izkaže, da je bil pravni naslov pridobljen pred dnevom, od katerega učinkuje zemljiškoknjižni vpis izvedene pravice na nepremičnini kot celoti.
vrnitev v prejšnje stanje - subjektivni rok - prepozen predlog
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje mora biti vložen tudi znotraj subjektivnega 15 dnevnega roka, to je od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila narok ali rok.