pravica do svobodne izbire zagovornika - odvetnik kot priča - dokazni predlog za zaslišanje priče - nezdružljivost funkcij
Pritožniku je pritrditi, da v času izdaje izpodbijanega sklepa ni bil povabljen za pričo v navedeni kazenski zadevi, pač pa je sodišče prve stopnje na predobravnavnem naroku dne 4. 5. 2023 le napovedalo možnost, da se bo to zgodilo glede na opis kaznivega dejanja v vloženem obtožnem predlogu (l. št. 153). Iz spisovnih podatkov je razvidno, da sodišče prve stopnje pred obravnavano odločitvijo niti ni odredilo, da se A. A. vabi za pričo v predmetni kazenski zadevi. Prvostopenjsko sodišče je na tak način napačno uporabilo postopkovno določbo, ki res pravico obdolženca do svobodne izbire zagovornika podreja načelu materialne resnice, vendar pa le v situaciji, ko je zagovornik že nosilec druge procesne vloge, do česar pa v predmetnem postopku še ni prišlo.
protipravna premoženjska korist - odvzem protipravne premoženjske koristi - paricijski rok
Pravilne so ugotovitve pritožnika, da je že zakonodajalec rok za plačilo denarne kazni določil med 15 dnevi in 3 meseci, vendar je določitev roka za plačilo, ki je daljši od 15 dni, le izjema in ne pravilo, pri čemer mora obsojeni ali drug prejemnik koristi za to odločitev, sodišču ponuditi tudi določene dokaze. Pri institutu odvzema premoženjske koristi gre namreč za sui generis ukrep, ki je po svoji naravi bližje civilnopravni kot kazenski sankciji, ker se z njim zasleduje predvsem restitucijo, torej vzpostavitev takšnega premoženjskega stanja, kot je bilo pred storitvijo kaznivega dejanja, s katerim si je obsojeni pridobil premoženjsko korist, ki je protipravna. Prvostopenjsko sodišče je pri odločanju utemeljeno upoštevalo okoliščino, da je bila premoženjska korist, ki obdolženemu ni pripadala, nakazana na njegov osebni račun in osebni račun njegove tašče. Povedano drugače, s premoženjsko koristjo je bil obsojeni, ko je bil denar nakazan, neopravičeno obogaten za 10.317,83 EUR.
URS člen 21. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3. Pravilnik o izvrševanju kazni zapora (2019) člen 17.
bivalne razmere v priporu - pravica do osebnega dostojanstva - kršitev osebnostnih pravic - odškodninska odgovornost države - povrnitev nepremoženjske škode - protipravnost - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi kršitve osebnostnih pravic - višina odškodnine - pravična denarna odškodnina
Negativne posledice ki presegajo omejitve pripora, ki so neizogibno povezane z odvzemom svobode, utemeljujejo enotno odmero odškodnine in ne odmere za dan prekomernega trpljenja, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno presojalo celotno vtoževano obdobje, ne pa posameznih dni. Neutemeljena je pri tem navedba, da sodišče ni ustrezno upoštevalo drugih možnosti, ki jih je toženka zagotavljala, da bi ublažila vpliv negativnih okoliščin na prestajanje kazni. Glede možnosti bivanja izven sob je tako utemeljeno navedlo, da je tožnik znaten del tega časa lahko preživel le na hodniku, ki je bil namenjen uporabi večjega števila pripornikov, torej se tožnikov prostor za gibanje, ki ga je lahko preživel na skupnem hodniku, ni bistveno povečal, oziroma se njegove bivanjske razmere, če je šel iz sobe na hodnik, niso izboljšale. Okoliščina v zvezi z bivanjem izven sobe zato nima takšne teže, kot ji jo daje toženka, oziroma ni moč šteti, da je toženka s to okoliščino ustrezno nadomestila pomanjkanje prostora.
sklep o pravdnih stroških - brezplačna pravna pomoč - odmera pravdnih stroškov - sprememba izpodbijanega sklepa s strani drugostopenjskega organa
Tožnikov odvetnik (pooblaščenec) ni izvajal storitev brezplačne pravne pomoči, zato je upravičen do celotnega povračila stroškov zastopanja, seveda skladno z odvetniško tarifo in uspehom v postopku.
denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - družbenik in poslovodna oseba - izbris družbe brez likvidacije - višja sila
Na podlagi razpoložljive listinske dokumentacije in izpovedi tožnika sodišče pravilno ugotavlja, da tožnik ni postal brezposeln po svoji volji ali krivdi ne glede na to, da je bila družba A. d. o. o., katere edini lastnik in direktor je bil, izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije. Res je sicer tožnik sprejel odločitev, da družba preneha, kar pa še ne pomeni, da je postal brezposeln po svoji volji ali krivdi.
ODŠKODNINSKO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00071619
OZ člen 153, 153/2. ZPrCP člen 45, 45/1, 104, 104/1.
škodni dogodek - prometna nesreča - nepremoženjska škoda - sporen temelj in višina odškodnine - soprispevek k nastanku škodnega dogodka - objektivna odškodninska odgovornost - vzročna zveza - predvidljivost - nevarna stvar - ekskulpacija odgovornosti - alkoholizirani zavarovanec - vožnja pod vplivom alkohola - načelo defenzivne vožnje - prilagoditev hitrosti vožnje - kršitev cestnoprometnih predpisov - nenadno prečkanje ceste - pravična denarna odškodnina - izguba delovne zmožnosti - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - izguba osebnega dohodka
Pri oprostilnih razlogih gre za izjeme, zato se nepričakovanost tožnikovega dejanja presoja po najstrožjem merilu skrajne skrbnosti, to je, ali je bilo tožnikovo ravnanje nepričakovano za posebej skrbnega voznika. V sfero rizika objektivno odgovornega imetnika nevarne stvari spadajo tudi neprevidna in nepremišljena ali celo nerazumna ravnanja oškodovancev.
Zavarovanec je kršil ZprCP že s tem, ko je upravljal motorno vozilo pod vplivom alkohola. Splošno znano je, da voznikova alkoholiziranost negativno vpliva na njegove zaznavne, spoznavne in reakcijske sposobnosti (podaljšuje reakcijski čas) v prometu, ter na zmožnost predvidevanja poteka dogodkov in ocenjevanje tveganja oziroma zmanjšuje sposobnost voznikove presoje nastale nevarne situacije in hitre reakcije.
Zavarovanec ni vozil s prilagojeno hitrostjo in na dano prometno situacijo ni bil pozoren. Takratne prometne okoliščine so od zavarovanca terjale, da bi moral voziti še posebej pozorno in previdno, ne pa zgolj v mejah dovoljene hitrosti.
ZPIZ-2K člen 1, 2, 2/1. ZPIZ-2 člen 7, 7-23, 27, 27/4, 27/5, 394. URS člen 14, 14/2.
odmera predčasne pokojnine - ugotovitev lastnosti zavarovanca po uradni dolžnosti - prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje - ustavno skladna razlaga
Tožnik se je ponovno prostovoljno vključil v obvezno zavarovanje s 1. 10. 2016, in sicer za čas treh mesecev, torej do 31. 12. 2016. Ker gre za vključitev v zavarovanje, do katere je prišlo po prekinitvi, v tem primeru glede na določbo prvega odstavka 2. člena ZPIZ-2K, omenjeno obdobje ni mogoče upoštevati kot pokojninsko dobo brez dokupa.
začasna nezmožnost za delo - postavitev drugega izvedenca
Omejitev dvigovanja bremen sama po sebi v okoliščinah konkretnega primera po več kot petmesečnem bolniškem staležu ne predstavlja indikacije za stalež.
ZNP-1 člen 60. DZ člen 157, 157/2, 159, 161, 162, 171. Sodni red (2016) člen 105, 107.
presoja dejanskega stanja - ogroženost otroka - izvirnik - začasna odredba - omejitev starševske skrbi
Če pritožnika z navedbami, da se izpodbijani sklep opira na neobstoječa dejstva ter na neresnične in nedovoljene dokaze, česar sicer ne konkretizirata, izpodbijata ugotovljeno dejansko stanje, pritožbeno sodišče, za odločanje katerega je pomembna presoja dejanskega stanja v času izdane odredbe, pojasnjuje, da je dokazna ocena, za katero zadošča dokazni standard verjetnosti zadostila že navedenemu dokaznemu standardu.
pogodba o paketnem potovanju - odstop od pogodbe - plačilo nagrade in povračilo stroškov odvetnika - COVID-19
Določilo 6. odstavka 57.f člena ZVPot res zagotavlja potrošniku pravico do odstopa od sklenjene pogodbe in do posledičnega povračila vseh plačil brez plačila kakršnekoli odstopnine. Vendar, kot pravilno izpostavlja pritožba, zgolj v primeru obstoja objektivnega zadržka, ki pot preprečuje oz. jo otežuje. V zakonski določbi predvidene neizogibne in izredne okoliščine, ki bistveno vplivajo na izvedbo turističnega paketa ali na prevoz potrošnika v kraj potovanja, in ki jih je prvostopno sodišče ugotovilo (na dejansko stanje je pritožbeno sodišče vezano), upoštevaje jasno zakonsko dikcijo 6. odstavka 57.f člena ZVPot,4 se namreč navezujejo na kraj potovanja ali njegovo neposredno bližino. Takšnega dejstva pa tožničinemu štiriletnemu sinu odrejena karantena ne predstavlja..
Ker je glede na ugotovljena lastna sredstva in premoženje nasprotnega udeleženca sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da s plačilom stroškov izvedenca ne bo ogroženo njegovo lastno preživljanje, je pravilno v skladu s 70. členom ZNP-1 odločilo, da krije stroške izvedenca nasprotni udeleženec.
ZDR-1 člen 88, 113, 113/1. ZUTD člen 63, 63/2, 65/2-5.
denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - izredna odpoved - učinkovanje odpovedi - zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi - preuranjena odločitev - razveljavitev prvostopenjske sodbe
Sodišče prve stopnje je zaradi napačnega razlogovanja o zadržanju učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi po 113. členu ZDR-1 preuranjeno zaključilo, da izredna odpoved s strani tožnice ni relevantna, ker predmeta odpovedi1 ni več, ker je prenehal veljati že na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca.
V primeru ugotavljanja, ali so še podani pogoji za pripor zoper obdolženca, ko je obtožnica že pravnomočna, v skladu z ustaljeno sodno prakso, ki temelji na podlagi stališča Vrhovnega sodišča RS, sodišču ni potrebno pojasnjevati in naštevati dokaze, ki naj bi potrjevali utemeljen sum, temveč zadošča ugotovitev, ali so se po pravnomočnosti obtožnice ugotovila kakšna nova dejstva ali pridobili dokazi, ki so presojo o obstoju utemeljenega suma omajali.
Preiskava elektronske naprave vedno posega v zasebnost imetnika preiskovane naprave kot tudi v zasebnost tistih, ki so bili v kakršnemkoli stiku (klic, SMS, MMS, e-mail, druge številne aplikacije) z imetnikom preiskovane elektronske naprave in se temu ni mogoče izogniti, saj je elektronska naprava namenjena tudi komuniciranju z drugimi ljudmi. Ravno zaradi tega so za zaseg in preiskavo elektronske naprave že v ustavi, nato pa še v zakonu določeni strogi pogoji, ki morajo biti za to izpolnjeni. Kot pojasnjeno zgoraj, so bili ti pogoji v konkretnem primeru izpolnjeni. Sankcija izločitve je namreč namenjena nezakonito pridobljenim dokazom, ne pa zakonito pridobljenim dokazom, ki nimajo dokazne vrednosti.
DZ člen 157, 159, 161, 162. ZNP-1 člen 6, 7, 100. ZSV člen 81.
začasna odredba - stiki pod nadzorom
Sodišče prve stopnje se je v okviru odločitve, da stiki potekajo v prostorih CSD Celje in pod nadzorom njihovega strokovnega delavca, opredelilo le z vidika ustreznosti stikov v razmerju do staršev, katerih možnosti za njihovo izvajanje je ugotavljalo, ne pa tudi z vidika koristi otroka. Ker se ni opredelilo, v čem je za otroka korist izvajanja stikov, ki je časovno in krajevno oddaljeno od kraja, kjer otrok skupaj z materjo sedaj biva, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
Otrokova korist je vodilo tudi pri določitvi pristojnega centra za izvajanje stikov pod nadzorom, zato mora biti odločitev sodišča, še posebno, če odstopa od zakonsko predvidene pristojnosti, obrazložena.
preživnina za otroka - sprememba preživnine, določene s sodno poravnavo - znižanje preživnine - materialne zmožnosti staršev - zmožnosti preživninskega zavezanca - spremenjene okoliščine - epidemija - turizem - omejitve pri delu - bolniška odsotnost - stroški življenjskih potreb otroka - preživninske potrebe mladoletnih otrok - sporno dejansko stanje - dejanske okoliščine
Povsem neutemeljene so pritožbene navedbe, da predlagatelj zaradi poškodb ne more več opravljati dejavnosti, ki so povezane z vodništvom in turizmom. Tudi življenjski slog predlagatelja dodatno kaže, da bo predlagatelj lahko izpolnjeval preživninsko obveznost, kot jo je določilo sodišče prve stopnje.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - dolžnost izvedbe naroka - izdaja odločbe brez izvedbe naroka - razpis naroka v postopku odločanja o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje - (ne)izvedba predlaganih dokazov
Odločanje o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje praviloma zahteva razpis naroka – s tem se namreč daje stranki možnost izkazovanja razlogov, na podlagi katerih utemeljuje svoj predlog. Izjemo predstavljajo okoliščine, naštete v 120. členu ZPP. Primer slednjih so predlogi, s katerimi se zatrjujejo očitno neupravičeni razlogi (drugi odstavek 120. člena ZPP). Če je torej sodišče prve stopnje menilo, da so zatrjevani razlogi „zgolj“ neutemeljeni (in torej ne očitno neutemeljeni), bi moralo izvesti narok, presojati trditve in dokaze ter šele nato sprejeti tak zaključek. Pritožnik tako utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje ni izvedlo predlaganih dokazov.
ZUP člen 9. ZZVZZ-M člen 44a, 44a/1, 44a/2. ZPacP člen 11, 40.
povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - izčrpane možnosti zdravljenja v sloveniji - drugo mnenje
Izostanek pojasnilne dolžnosti glede operativnega zdravljenja kolena ne pomeni izčrpanih možnosti zdravljenja v Sloveniji. V skladu s 40. členom ZPacP ima vsak pacient pravico zahtevati drugo mnenje na vseh ravneh zdravstvenih dejavnosti. V danem primeru bi to možnost lahko izkoristila prvo tožnikova zakonita zastopnika in s tem preprečila neizčrpanost zdravljenja v Sloveniji ne glede, ali sta bila na tako možnost opozorjena ali ne.
Dogovor o krajšem odpovednem roku s potekom 31. 12. 2021 res ne vsebuje dogovora o denarnem povračilu namesto odpovednega roka, vendar navedeno za razsojo v tej zadevi ni odločilno. Bistveno je zgolj dejstvo, da je A. A. delovno razmerje z elementi iz 4. člena ZDR-1 pri tožeči stranki dejansko prenehalo z dnem 31. 12. 2021 ter se je na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi dne 1. 1. 2022 dejansko vzpostavilo pri delodajalcu B. d. d. Z dnem 31. 12. 2021 je tako odpadla podlaga za ex lege vključenost v zavarovanje iz 14. člena ZPIZ-2 pri tožeči stranki. Od 1. 1. 2022 dalje je pravni temelj za obvezno zavarovanje A. A. iz delovnega razmerja in posledično lastnost zavarovanca obstajal pri delodajalcu B. d. d.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00080673
ZD člen 6, 6/1, 60, 60/1, 128, 128/1. OZ člen 34, 38. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
sprememba tožbe - dokazna ocena - tožbeni zahtevek na razveljavitev oporoke - neveljavna oporoka - ničnost oporoke - oporočna sposobnost zapustnika - kakšen mora biti predmet obveznosti - kdaj je predmet določljiv - nujni delež - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu
Vsebina oporoke mora biti mogoča, dopustna, določena oziroma določljiva (34. člen OZ). Predmet obveznosti je določljiv, če vsebuje pogodba podatke, s katerimi ga je mogoče določiti (38. člen OZ). Vsebina oporoke je torej nedoločljiva, če se je tudi s sredstvi razlagi ne da ugotoviti.
Ugotavljanje vrednosti oporočnih določil oziroma predmetov ni vprašanje določljivosti. Slednje bo predmet zapuščinskega postopka v primeru, da bo tožnica uveljavljala prikrajšanje nujnega deleža.