ponovljen postopek - plačilo odškodnine - odškodninska odgovornost države - odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - nepremoženjska škoda - plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo - pretrpljene duševne bolečine - stopnja duševnih bolečin - vzročna zveza - pravična denarna odškodnina kot pravni standard - načelo individualizacije - pomanjkljive trditve
Tudi glede nepremoženjske škode velja, da ni avtomatična niti domnevana posledica izbrisa iz registra stalnega prebivalstva. Biti mora konkretizirana, zatrjevana in dokazana. Sodišče pa mora znotraj odmere enotne odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi izbrisa v vsakem posameznem primeru vsebinsko napolniti pravni standard pravične denarne odškodnine, upoštevajoč okoliščine konkretnega primera. Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da je tožnik podal zelo splošne trditve o svojem duševnem trpljenju, ki jih tudi ob zaslišanju ni ustrezno konkretiziral in individualiziral (v smislu opisa, kako se je duševno trpljenje pri njem izražalo).
sklep o pravdnih stroških - brezplačna pravna pomoč - odmera pravdnih stroškov - sprememba izpodbijanega sklepa s strani drugostopenjskega organa
Tožnikov odvetnik (pooblaščenec) ni izvajal storitev brezplačne pravne pomoči, zato je upravičen do celotnega povračila stroškov zastopanja, seveda skladno z odvetniško tarifo in uspehom v postopku.
Zoper sklep sodišča o postavitvi izvedenca ni pritožbe. Tega ne more spremeniti okoliščina, da je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep opremilo z napačnim pravnim poukom, v katerem je pritožbo zoper sklep dopustilo.
protipravna premoženjska korist - odvzem protipravne premoženjske koristi - paricijski rok
Pravilne so ugotovitve pritožnika, da je že zakonodajalec rok za plačilo denarne kazni določil med 15 dnevi in 3 meseci, vendar je določitev roka za plačilo, ki je daljši od 15 dni, le izjema in ne pravilo, pri čemer mora obsojeni ali drug prejemnik koristi za to odločitev, sodišču ponuditi tudi določene dokaze. Pri institutu odvzema premoženjske koristi gre namreč za sui generis ukrep, ki je po svoji naravi bližje civilnopravni kot kazenski sankciji, ker se z njim zasleduje predvsem restitucijo, torej vzpostavitev takšnega premoženjskega stanja, kot je bilo pred storitvijo kaznivega dejanja, s katerim si je obsojeni pridobil premoženjsko korist, ki je protipravna. Prvostopenjsko sodišče je pri odločanju utemeljeno upoštevalo okoliščino, da je bila premoženjska korist, ki obdolženemu ni pripadala, nakazana na njegov osebni račun in osebni račun njegove tašče. Povedano drugače, s premoženjsko koristjo je bil obsojeni, ko je bil denar nakazan, neopravičeno obogaten za 10.317,83 EUR.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00077334
KZ-1 člen 50, 50/2, 51, 51/2, 308, 308/3. ZKP člen 95, 95/4, 296, 296/2.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - priznanje krivde - priznanje dejstev - odmera kazni - omilitev kazni - izredna omilitev kazni - odločba o stroških kazenskega postopka - oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka
Držijo navedbe zagovornika, da je okrožna državna tožilka v skladu z drugim odstavkom 296. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) na predobravnavnem naroku za primer priznanja predlagala izrek blažje kazni, kot jo je izreklo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi, vendar obtoženec dejanja ni priznal, temveč je priznal le določena dejstva.
Ker obtoženec na predobravnavnem naroku dejanja ni priznal v celoti, tudi niso bili izpolnjeni pogoji za izrek milejše kazni od predpisane na podlagi drugega odstavka 51. člena KZ-1 in sodišče prve stopnje tudi ni bilo vezano na kaznovalni predlog tožilstva.
Obtoženec je res pridobitno sposoben, na kar kaže tudi sama izvršitev kaznivega dejanja, vendar nima prejemkov ali premoženja in je tako slabšega socialnega položaja. Prestati bo moral sorazmerno dolgo zaporno kazen in v tem času ne bo mogel biti zaposlen, plačati pa bo moral še denarno kazen. Glede na navedeno obtoženec očitno nima sredstev za plačilo stroškov kazenskega postopka in je tako pritožbeno sodišče sodbo sodišče prve stopnje v tem delu spremenilo.
nadomestilo plače za čas dopusta - napitnina - delovna uspešnost
Ker je napitnina del plače za delovno uspešnost po 126. členu ZDR-1, jo toženka mora upoštevati v osnovi za izračun nadomestila plače zaradi odsotnosti z dela zaradi izrabe letnega dopusta. Pritožbeno sodišče je že zavzelo stališče, da tovrstna napitnina predstavlja del plače za delovno uspešnost v smislu določbe 126. člena ZDR-1 in je sestavni del plače, zato se upošteva pri izračunu osnove nadomestila plače po 137. členu ZDR-1
pritožba v nepravdnem postopku - pritožba, vložena po izteku roka - sprejem na zdravljenje brez privolitve v oddelek pod posebnim nadzorom
Zadržana oseba je pritožbo vložila po izteku pritožbenega roka. Ne glede na to je pritožbeno sodišče pritožbo upoštevalo na podlagi tretjega odstavka 36. člena ZNP-1 v zvezi s prvim odstavkom 30. člena ZDZdr. Pritožba namreč v ničemer ne posega v pravice drugih oseb, teža posega v ustavne pravice zadržane osebe pa nedvomno predstavlja tehtni razlog, ki pritožbenem sodišču nalaga meritorno presojo pritožbe.
Stališče sodišča prve stopnje, da bi policisti v vsakem primeru morali zaseči predmete, tudi brez storilčevega voljnega sodelovanja, je sicer pravilno, vendar ta njihova dolžnost ne more sanirati predhodne nezakonitosti zasega predmetov. Pred pozivom na izročitev predmeta bi moral biti storilec prekrška najprej ustrezno poučen, nato pa bi ob morebitni odklonitvi izročitve predmeta oziroma kršiteljevi pasivnosti policisti lahko opravili pregled osebe (pretipali oblačila osebe in pregledali vsebino stvari, ki jih ima pri sebi oziroma s sabo - četrti odstavek 52. člena ZNPPol). Skladno z drugim odstavkom 52. člena ZNPPol pred začetkom pregleda policisti res ukažejo osebi, naj sama izroči predmete (razen če bi to lahko ogrozilo varnost ljudi ali premoženja), vendar v kolikor je na osebo že osredotočen sum, da je storila prekršek ali kaznivo dejanje, jih ta določba ne odvezuje podaje pravnega pouka o privilegiju zoper samoobtožbo, da se izročitev predmeta šteje za zakonito.
NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA
VSL00071624
ZVEtL-1 člen 23, 23/4-1, 28, 29, 29/4. SZ-1 člen 32.
dejanska etažna lastnina - neurejeno zemljiškoknjižno stanje - vzpostavitev etažne lastnine - vpis etažne lastnine - idealni delež - katastrski podatek - neskladnost podatkov v evidencah - splošni skupni del - soglasje etažnih lastnikov - pogodba o medsebojnih razmerjih etažnih lastnikov - zakonska domneva - ogled na kraju samem - oprava naroka - potrebno strokovno znanje - dokaz s sodnim izvedencem
Oprava naroka z zaslišanjem prič in ogledom na kraju samem v tem nepravdnem postopku ni obvezna, prav tako pa oprava ogleda kraja ne bi bila smotrna, saj sodišče za presojo, ali gre v gradbenem smislu za samostojni, ločeni dve stavbi, nima potrebnega strokovnega znanja.
Sporne dele, ki predstavljajo skupne komunikacijske prostore, je zato sodišče v skladu z domnevo opredelilo kot splošne skupne dele obravnavane stavbe.
Namen postopka za vzpostavitev etažne lastnine je, da se zemljiškoknjižno neurejeno stanje v večstanovanjskih stavbah uredi v skladu s konceptom etažne lastnine. In to je sodišče tudi storilo, ko je dokončalo etažno lastnino z ugotovitvijo deležev na splošnih skupnih delih v korist vseh lastnikov posameznih delov.
pravica do svobodne izbire zagovornika - odvetnik kot priča - dokazni predlog za zaslišanje priče - nezdružljivost funkcij
Pritožniku je pritrditi, da v času izdaje izpodbijanega sklepa ni bil povabljen za pričo v navedeni kazenski zadevi, pač pa je sodišče prve stopnje na predobravnavnem naroku dne 4. 5. 2023 le napovedalo možnost, da se bo to zgodilo glede na opis kaznivega dejanja v vloženem obtožnem predlogu (l. št. 153). Iz spisovnih podatkov je razvidno, da sodišče prve stopnje pred obravnavano odločitvijo niti ni odredilo, da se A. A. vabi za pričo v predmetni kazenski zadevi. Prvostopenjsko sodišče je na tak način napačno uporabilo postopkovno določbo, ki res pravico obdolženca do svobodne izbire zagovornika podreja načelu materialne resnice, vendar pa le v situaciji, ko je zagovornik že nosilec druge procesne vloge, do česar pa v predmetnem postopku še ni prišlo.
Dogovor o krajšem odpovednem roku s potekom 31. 12. 2021 res ne vsebuje dogovora o denarnem povračilu namesto odpovednega roka, vendar navedeno za razsojo v tej zadevi ni odločilno. Bistveno je zgolj dejstvo, da je A. A. delovno razmerje z elementi iz 4. člena ZDR-1 pri tožeči stranki dejansko prenehalo z dnem 31. 12. 2021 ter se je na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi dne 1. 1. 2022 dejansko vzpostavilo pri delodajalcu B. d. d. Z dnem 31. 12. 2021 je tako odpadla podlaga za ex lege vključenost v zavarovanje iz 14. člena ZPIZ-2 pri tožeči stranki. Od 1. 1. 2022 dalje je pravni temelj za obvezno zavarovanje A. A. iz delovnega razmerja in posledično lastnost zavarovanca obstajal pri delodajalcu B. d. d.
znižano plačilo vrtca - ugotavljanje materialnega položaja družine - dolžnost preživljanja - sprememba sodbe prvostopenjskega sodišča
Ne glede na zakonsko dikcijo, ki opredeljuje, kdo se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, kadar je vlagatelj otrok ali pastorek, temelji določitev kroga oseb, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja, na dolžnosti preživljanja. Ta pa je urejena v ZZZDR. Pojem osebe je torej potrebno uporabiti upoštevaje navedene določbe, pa tudi določbo 4. točke 3. člena ZUPJS, kjer je opredeljena oseba. Gre za osebo, katere materialni položaj se upošteva po tem zakonu in je stranka v postopku. Tožničina mati pod navedeno kategorijo ne spada.
vračilo neupravičeno pridobljenih finančnih sredstev - denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - samostojna podjetniška dejavnost - verzijski zahtevek - pravnomočnost odločbe
Pravnomočnost odločbe veže sodišče pri sojenju v predmetni zadevi. Temelj za prejeto denarno nadomestilo plače je odpadel. Posledično je toženec za sporno obdobje neupravičeno prejel znesek nadomestila za brezposelnost.
Preiskava elektronske naprave vedno posega v zasebnost imetnika preiskovane naprave kot tudi v zasebnost tistih, ki so bili v kakršnemkoli stiku (klic, SMS, MMS, e-mail, druge številne aplikacije) z imetnikom preiskovane elektronske naprave in se temu ni mogoče izogniti, saj je elektronska naprava namenjena tudi komuniciranju z drugimi ljudmi. Ravno zaradi tega so za zaseg in preiskavo elektronske naprave že v ustavi, nato pa še v zakonu določeni strogi pogoji, ki morajo biti za to izpolnjeni. Kot pojasnjeno zgoraj, so bili ti pogoji v konkretnem primeru izpolnjeni. Sankcija izločitve je namreč namenjena nezakonito pridobljenim dokazom, ne pa zakonito pridobljenim dokazom, ki nimajo dokazne vrednosti.
ODŠKODNINSKO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00071619
OZ člen 153, 153/2. ZPrCP člen 45, 45/1, 104, 104/1.
škodni dogodek - prometna nesreča - nepremoženjska škoda - sporen temelj in višina odškodnine - soprispevek k nastanku škodnega dogodka - objektivna odškodninska odgovornost - vzročna zveza - predvidljivost - nevarna stvar - ekskulpacija odgovornosti - alkoholizirani zavarovanec - vožnja pod vplivom alkohola - načelo defenzivne vožnje - prilagoditev hitrosti vožnje - kršitev cestnoprometnih predpisov - nenadno prečkanje ceste - pravična denarna odškodnina - izguba delovne zmožnosti - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - izguba osebnega dohodka
Pri oprostilnih razlogih gre za izjeme, zato se nepričakovanost tožnikovega dejanja presoja po najstrožjem merilu skrajne skrbnosti, to je, ali je bilo tožnikovo ravnanje nepričakovano za posebej skrbnega voznika. V sfero rizika objektivno odgovornega imetnika nevarne stvari spadajo tudi neprevidna in nepremišljena ali celo nerazumna ravnanja oškodovancev.
Zavarovanec je kršil ZprCP že s tem, ko je upravljal motorno vozilo pod vplivom alkohola. Splošno znano je, da voznikova alkoholiziranost negativno vpliva na njegove zaznavne, spoznavne in reakcijske sposobnosti (podaljšuje reakcijski čas) v prometu, ter na zmožnost predvidevanja poteka dogodkov in ocenjevanje tveganja oziroma zmanjšuje sposobnost voznikove presoje nastale nevarne situacije in hitre reakcije.
Zavarovanec ni vozil s prilagojeno hitrostjo in na dano prometno situacijo ni bil pozoren. Takratne prometne okoliščine so od zavarovanca terjale, da bi moral voziti še posebej pozorno in previdno, ne pa zgolj v mejah dovoljene hitrosti.
Ker je glede na ugotovljena lastna sredstva in premoženje nasprotnega udeleženca sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da s plačilom stroškov izvedenca ne bo ogroženo njegovo lastno preživljanje, je pravilno v skladu s 70. členom ZNP-1 odločilo, da krije stroške izvedenca nasprotni udeleženec.
V primeru ugotavljanja, ali so še podani pogoji za pripor zoper obdolženca, ko je obtožnica že pravnomočna, v skladu z ustaljeno sodno prakso, ki temelji na podlagi stališča Vrhovnega sodišča RS, sodišču ni potrebno pojasnjevati in naštevati dokaze, ki naj bi potrjevali utemeljen sum, temveč zadošča ugotovitev, ali so se po pravnomočnosti obtožnice ugotovila kakšna nova dejstva ali pridobili dokazi, ki so presojo o obstoju utemeljenega suma omajali.
vezanost na kazensko obsodilno sodbo - premoženje družbe - pretrgana vzročna zveza
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da lastništvo odtujenih predmetov (ki so opredeljeni v izreku kazenske obsodilne sodbe) ni zakonski znak kaznivega dejanja tatvine oziroma velike tatvine in je pomembno le, da gre za tujo stvar, ki je vsaka stvar, katere lastnik ni storilec.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00074676
OZ člen 378, 462, 462/1, 481, 481/1, 484. ZVPot člen 19, 19-2, 37a. ZPP člen 70, 70-6, 155, 155/1, 247, 247/1, 254, 254/3. Pravilnik o blagu, za katero se izda garancija za brezhibno delovanje (2012) člen 3, 3-1.
tožbeni zahtevek za znižanje kupnine - manjvrednost vozila - odgovornost prodajalca za stvarne napake - odgovornost za stvarne napake na vozilu - odgovornost za skrite napake - poziv na odpravo napak - rok za uveljavljanje stvarnih napak - odgovornost iz naslova garancije - obvezna garancija - garancija za brezhibno delovanje prodane stvari - prostovoljna garancija - pogodbeno dogovorjena garancija - rok za uveljavljanje zahtevka iz naslova garancije - prodajna pogodba - motorno vozilo - dokazno breme - ugotavljanje pristnosti listine - pristnost podpisa - dokazovanje z izvedencem grafologom - dokazna ocena - opredelitev do odločilnih dejstev - standard ustrezne obrazloženosti - sodni izvedenec - izvedenec avtomobilske stroke - strokovno znanje izvedenca - pristranskost izvedenca - imenovanje novega izvedenca - deli motornih vozil - zakonske zamudne obresti
Ali sta pravdni stranki sklenili sporno pogodbo, je mogoče ugotavljati tudi z drugimi dokazi, ne le z izvedencem grafologom.
V skladu s pogodbeno avtonomijo se lahko kupec in prodajalec dogovorita tudi o garanciji za staro vozilo.
Z garancijo se prevzame odgovornost za pravilno delovanje stvari v garancijskem roku. Predpostavka odgovornosti iz garancije je nepravilno delovanje stvari, oziroma obstoj okvare (za katero se domneva, da izvira iz prodajalčeve sfere, prodajalec pa lahko domnevo ovrže).
Pogoj za imenovanje novega izvedenca je ocena, da je mnenje protislovno, pomanjkljivo ali nepravilno, in se pomanjkljivosti/nepravilnosti ne da odpraviti z novim zaslišanjem izvedenca (prim. tretji odstavek 254. člena ZPP). Nestrinjanje stranke s podanim izvedenskim mnenjem ni razlog za imenovanje drugega izvedenca iste stroke.
Pritožnik izvedencu očita nestrokovnost zgolj glede ugotovitev, ki ne potrjujejo njegovih navedb. Ne nasprotuje pa mnenju kot celoti. Glede ugotovitev, ki potrjujejo njegove navedbe, ne dvomi o strokovnosti izvedenca. Izraženi dvom o izvedenčevi strokovnosti že zaradi takšne parcialnosti (selektivnosti) ne more biti utemeljen.
sklep o poplačilu - priglasitev terjatve - izvršba na nepremičnino - ustavitev izvršbe - zastavni upnik - razdelitveni narok - vrstni red poplačila terjatev iz kupnine za prodano nepremičnino - pravočasnost priglasitve - zavarovane terjatve - pravnomočnost - časovne meje pravnomočnosti - dovolitev izvršbe - nezadostna kupnina za poplačilo upnikov - ustavitev izvršbe na nepremičnino
Po določilu drugega odstavka 198. člena v zvezi z 2. točko 196. člena ZIZ se terjatve, ki so zavarovane z zastavno pravico in zemljiškim dolgom, poplačajo, če so bile priglašene najpozneje na razdelitvenem naroku. Drugače pa velja za izvršilne upnike, saj le-tem terjatve v postopku prodaje nepremičnine ni treba priglasiti. Treba je namreč upoštevati, da je za upnike, ki so stranke postopka, sodišče vezano na pravnomočni sklep o izvršbi in v njem opredeljeno terjatev upnika. Sodišče jo mora v fazi poplačila upoštevati po uradni dolžnosti in ne šele na zahtevo (priglasitev) upnika. Upnik že s predlogom za izvršbo poda zahtevo za sodno varstvo, da se poplača v predlogu navedena terjatev s prisilnimi sredstvi, iz kupnine na javni dražbi prodanih nepremičnin. Zahteva po vnovičnem uveljavljanju terjatve na razdelitvenem naroku bi pomenila zanikanje upnikove pravnomočno pridobljene pravice do sodnega varstva v izvršilnem postopku.
Pritožbeno stališče, da pritožniku kot zastavnemu upniku svoje terjatve niti na razdelitvenem naroku ni bilo treba priglasiti, češ da je terjatev priglasil že s predlogom za izvršbo, ni pravilno. Pritožnik je sicer v zadevi In 1275/2015 res pridobil pravnomočen sklep o izvršbi s prodajo dolžnikovih nepremičnin za celotno terjatev, a je odločilno, da je bilo dovoljenje sodišča za prisilno poplačilo iz navedenih nepremičnin, z izjemo nepremičnine ID znak parcela X 1, tudi že pravnomočno ukinjeno. Pritožnik bi se zato lahko poplačal (le) kot zastavni upnik iz nepremičnin, na katerih je obdržal zastavno pravico na podlagi četrtega odstavka 194. člena ZIZ, vendar pa bi za to moral biti izpolnjen pogoj iz drugega odstavka 198. člena ZIZ v zvezi z 2. točko 196. člena ZIZ – torej da bi pritožnik terjatev priglasil najkasneje na razdelitvenem naroku.