ZDR-1 člen 75, 75/1, 76, 118, 118/1, 118/2. ZPP člen 2, 2/1, 7, 7/1, 185, 214, 214/1, 300, 300/3, 339, 339/2, 339/2-12, 362, 362/2. ZDSS-1 člen 41, 41/4. OZ člen 169, 239, 239/2, 280, 280/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/4.
obstoj delovnega razmerja - sprememba delodajalca - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - novi dokazi v ponovljenem postopku - pravnomočno razsojena stvar - višina denarnega povračila - sprememba tožbe v ponovljenem postopku - bruto in neto znesek - razlika v plači - popolna odškodnina
Po določbi drugega odstavka 362. člena ZPP smejo na prvem naroku nove glavne obravnave stranke navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če jih brez svoje krivde v dotedanjem postopku niso mogle navesti oziroma predložiti. Obstoja tega pogoja toženka ni izkazala. Na prvem naroku v ponovljenem sojenju in v nadaljnjih vlogah je vztrajala pri predlogu za sodno razvezo pogodb o zaposlitvi in ga utemeljevala z okoliščinami, ki jih je zatrjevala že v prvem sojenju. Pritožnika pravilno navajata, da bi toženka, če je menila, da je za dokazovanje teh okoliščin potrebno izvesti dokaz z izvedencem psihologom, ta dokazni predlog upoštevajoč prvi odstavek 7. člena ZPP morala podati že v prvem sojenju.
Ugotovljena dejstva materialnopravno ne utemeljujejo sodne razveze pogodbe o zaposlitvi. Mnenje delavcev toženke o nemožnosti nadaljevanja delovnega razmerja s tožniki ne more biti ključno. Relevantne so predvsem okoliščine in interesi na strani delodajalca, pri čemer ni zanemarljivo, da toženkini delavci s tožniki v toženkinem delovnem okolju in delovnem procesu sploh še niso sodelovali.
ZKP člen 272, 272/2, 201/1, 201/1-1, 201/1-3. KZ-1 člen 308/3, 308/6.
podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - begosumnost - evropski nalog za prijetje in predajo
Sama okoliščina, da je obdolženec državljan Italije, kjer naj bi tudi stalno prebival, v Evropski uniji pa obstaja izdelan in utečen sistem pravosodnega sodelovanja, pa ne izključuje možnosti sklepanja o begosumnosti, zlasti ko je v konkretnem primeru izkazana obdolženčeva visoka mobilnost.
Za presojo, ali je z izročitvijo predmetov na zahtevo policije brez predhodnega pravnega pouka o privilegiju zoper samoobtožbo kršen ta privilegij in jih je zato treba kot dokaze izločiti, so odločilne konkretne okoliščine vsakega primera predvsem glede testimonialne narave izročenih predmetov.
V skladu z določbo 355. člena ZKP sodišče opre sodbo samo na dejstva in dokaze, ki so bili pretreseni na glavni obravnavi, kar pomeni, da se dokazi na glavni obravnavi praviloma izvajajo neposredno. Dopustno je opiranje sodbe tudi na izpovedbe prič (med drugim) iz preiskave, če so bile navedene izpovedbe prebrane, ob zakonsko izpolnjenih pogojih za branje le-teh po 340. členu ZKP. V obravnavani zadevi so bile s soglasjem strank, kot izhaja iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 19. 12. 2022 prebrane izpovedbe posameznih prič in izvedencev, ne pa tudi izpovedba priče B. B. Ker je prvostopenjsko sodišče s povzemanjem in ocenjevanjem njene izpovedbe iz preiskave, ki na glavni obravnavi, kot rečeno, ni bila prebrana, utemeljevalo svojo procesno odločitev o nepotrebnosti dokaznega predloga za njeno zaslišanje na glavni obravnavi je s tem kršilo določbo 355. člena ZKP, kar je po oceni višjega sodišča, še posebej glede na spremenjen časovni okvir obdolžencu naslovljenega očitka storitve protipravnega dejanja z znaki kaznivega dejanja nasilja v družini, vsaj moglo vplivati na zakonitost in pravilnost sprejete odločitve - izpodbijanega sklepa.
Tudi v povezavi z vsebino izpovedbe D. A. o razlogih in okoliščinah podane ovadbe zoper A. A. se zaslišanje slednje izkaže za dodatno potrebno zaradi boljše razjasnitve dejanskega stanja okoliščin prijave in ocenjevanja verodostojnosti prič D. A. in nenazadnje tudi B. B.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00077334
KZ-1 člen 50, 50/2, 51, 51/2, 308, 308/3. ZKP člen 95, 95/4, 296, 296/2.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - priznanje krivde - priznanje dejstev - odmera kazni - omilitev kazni - izredna omilitev kazni - odločba o stroških kazenskega postopka - oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka
Držijo navedbe zagovornika, da je okrožna državna tožilka v skladu z drugim odstavkom 296. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) na predobravnavnem naroku za primer priznanja predlagala izrek blažje kazni, kot jo je izreklo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi, vendar obtoženec dejanja ni priznal, temveč je priznal le določena dejstva.
Ker obtoženec na predobravnavnem naroku dejanja ni priznal v celoti, tudi niso bili izpolnjeni pogoji za izrek milejše kazni od predpisane na podlagi drugega odstavka 51. člena KZ-1 in sodišče prve stopnje tudi ni bilo vezano na kaznovalni predlog tožilstva.
Obtoženec je res pridobitno sposoben, na kar kaže tudi sama izvršitev kaznivega dejanja, vendar nima prejemkov ali premoženja in je tako slabšega socialnega položaja. Prestati bo moral sorazmerno dolgo zaporno kazen in v tem času ne bo mogel biti zaposlen, plačati pa bo moral še denarno kazen. Glede na navedeno obtoženec očitno nima sredstev za plačilo stroškov kazenskega postopka in je tako pritožbeno sodišče sodbo sodišče prve stopnje v tem delu spremenilo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da je dejanski razlog za odpoved predstavljal krivdni razlog, to je kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, in ne kakšen drug razlog. Glede obstoja tožnikove krivde za storjene kršitve je sodišče prve stopnje argumentirano obrazložilo, da se je zavedal kršitev in je bil sposoben razumeti pomen in posledice svojih ravnanj. Na podlagi izvedenskih mnenj je prepričljivo ugotovilo, da se je bil tožnik, kljub prisotnosti duševnih in vedenjskih motenj zaradi uživanja alkohola, v času očitanih kršitev sposoben zavedati svojih obveznosti in bil sposoben razumeti pomen in posledice svojih ravnanj. Glede na to pritožba neutemeljeno vztraja, da je očitane kršitve storil zaradi odvisnosti od alkohola.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljenost odpovednega razloga - individualni odpust
V primeru t. i. individualne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, delodajalec ni zavezan k uporabi kriterijev za določitev presežnih delavcev iz 102. člena ZDR‑1 (kolektivni odpust), razen če je tako določeno s kolektivno pogodbo ali splošnim aktom delodajalca. Tožene stranke taka obveznost ni zavezovala. Prepuščena ji je bila odločitev glede izbire delavcev, katerih dela pod pogoji iz njihovih pogodb o zaposlitvi ne bo več potrebovala. Bistveno je, da izmed več možnih delavcev na istem delovnem mestu pri izbiri delavca ni ravnala diskriminatorno oziroma odpovedi tožnici ni podala zaradi neutemeljenega odpovednega razloga (90. člen ZDR-1).
Pritožbeno sodišče zato pritrjuje prvostopenjski pravni presoji, da predlagatelj s svojimi navedbami v predlogu ni izkazal pravnega interesa za sklenitev sodne poravnave po prvem odstavku 309. čelna ZPP. Vendar posledica pomanjkanja pravovarstvenega interesa ni zavrnitev predloga, kot je napačno zaključilo sodišče prve stopnje, temveč njegovo zavrženje.
delni umik tožbe - odločanje o stroških pravdnega postopka - odmera pravdnih stroškov - odvetniška tarifa - nagrada za zastopanje - nagrada za pripravljalno vlogo - urnina - stroški zastopanja in DDV
Stranka ima pravico do zastopanja pri vseh procesnih dejanjih sodišča, tudi pri ogledu z izvedencem. Nobenega dvoma ni, da odvetniku pripada nagrada tudi za takšno zastopanje, sicer pa je ta posebej predpisana v tar. št. 21/4.
Sodišče prve stopnje je tožencema utemeljeno priznalo nagrado za sestavo pripravljalnih vlog, tudi za čas od 25. 3. 2022 dalje. Stranka ima pravico do izjave o vseh dejanskih in pravnih vidikih spora, vključno z izjavami svojega nasprotnika ter potekom in izidom dokazovanja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - navidezni odpovedni razlog - višina denarnega povračila
Glede na vse ugotovitve sodišča prve stopnje je pravilen zaključek, da je bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku navidezna oziroma je šlo za zlorabo tega instituta.
razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi - izvršilni stroški dolžnika - odstop terjatve (cesija) - ugovor dolžnika proti prevzemniku - razmerje med prevzemnikom in dolžnikom - nevtralnost dolžnikovega položaja
Za odnos med novim upnikom (prevzemnikom, cesionarjem) in dolžnikom je bistveno načelno izhodišče nevtralnost dolžnikovega pravnega položaja. Ker dolžnik pri cesiji ne sodeluje, se njegov pravni položaj ne sme poslabšati. Dolžnik proti cesionarju ohranja vse pravice, ki jih ima proti staremu upniku (odstopniku, cedentu). Dolžnikova pravica uveljavljanja ugovorov pa je neodvisna od dobrovernosti cesionarja. Zato v konkretnem primeru ni pravno pomembno, ali je za nov naslov dolžnice vedel novi upnik, temveč, ali je zanj vedel prvotni upnik. Slednji bi namreč moral novega upnika, če je za nov naslov vedel, o tem tudi obvestiti, če tega ni storil, pa navedeno ne more iti na breme dolžnice.
začasna nezmožnost za delo - postavitev drugega izvedenca
Omejitev dvigovanja bremen sama po sebi v okoliščinah konkretnega primera po več kot petmesečnem bolniškem staležu ne predstavlja indikacije za stalež.
znižano plačilo vrtca - ugotavljanje materialnega položaja družine - dolžnost preživljanja - sprememba sodbe prvostopenjskega sodišča
Ne glede na zakonsko dikcijo, ki opredeljuje, kdo se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, kadar je vlagatelj otrok ali pastorek, temelji določitev kroga oseb, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja, na dolžnosti preživljanja. Ta pa je urejena v ZZZDR. Pojem osebe je torej potrebno uporabiti upoštevaje navedene določbe, pa tudi določbo 4. točke 3. člena ZUPJS, kjer je opredeljena oseba. Gre za osebo, katere materialni položaj se upošteva po tem zakonu in je stranka v postopku. Tožničina mati pod navedeno kategorijo ne spada.
denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - družbenik in poslovodna oseba - izbris družbe brez likvidacije - višja sila
Na podlagi razpoložljive listinske dokumentacije in izpovedi tožnika sodišče pravilno ugotavlja, da tožnik ni postal brezposeln po svoji volji ali krivdi ne glede na to, da je bila družba A. d. o. o., katere edini lastnik in direktor je bil, izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije. Res je sicer tožnik sprejel odločitev, da družba preneha, kar pa še ne pomeni, da je postal brezposeln po svoji volji ali krivdi.
vezanost na kazensko obsodilno sodbo - premoženje družbe - pretrgana vzročna zveza
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da lastništvo odtujenih predmetov (ki so opredeljeni v izreku kazenske obsodilne sodbe) ni zakonski znak kaznivega dejanja tatvine oziroma velike tatvine in je pomembno le, da gre za tujo stvar, ki je vsaka stvar, katere lastnik ni storilec.
ZDR-1 člen 88, 113, 113/1. ZUTD člen 63, 63/2, 65/2-5.
denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - izredna odpoved - učinkovanje odpovedi - zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi - preuranjena odločitev - razveljavitev prvostopenjske sodbe
Sodišče prve stopnje je zaradi napačnega razlogovanja o zadržanju učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi po 113. členu ZDR-1 preuranjeno zaključilo, da izredna odpoved s strani tožnice ni relevantna, ker predmeta odpovedi1 ni več, ker je prenehal veljati že na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca.
V primeru ugotavljanja, ali so še podani pogoji za pripor zoper obdolženca, ko je obtožnica že pravnomočna, v skladu z ustaljeno sodno prakso, ki temelji na podlagi stališča Vrhovnega sodišča RS, sodišču ni potrebno pojasnjevati in naštevati dokaze, ki naj bi potrjevali utemeljen sum, temveč zadošča ugotovitev, ali so se po pravnomočnosti obtožnice ugotovila kakšna nova dejstva ali pridobili dokazi, ki so presojo o obstoju utemeljenega suma omajali.
preživnina za otroka - sprememba preživnine, določene s sodno poravnavo - znižanje preživnine - materialne zmožnosti staršev - zmožnosti preživninskega zavezanca - spremenjene okoliščine - epidemija - turizem - omejitve pri delu - bolniška odsotnost - stroški življenjskih potreb otroka - preživninske potrebe mladoletnih otrok - sporno dejansko stanje - dejanske okoliščine
Povsem neutemeljene so pritožbene navedbe, da predlagatelj zaradi poškodb ne more več opravljati dejavnosti, ki so povezane z vodništvom in turizmom. Tudi življenjski slog predlagatelja dodatno kaže, da bo predlagatelj lahko izpolnjeval preživninsko obveznost, kot jo je določilo sodišče prve stopnje.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - dolžnost izvedbe naroka - izdaja odločbe brez izvedbe naroka - razpis naroka v postopku odločanja o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje - (ne)izvedba predlaganih dokazov
Odločanje o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje praviloma zahteva razpis naroka – s tem se namreč daje stranki možnost izkazovanja razlogov, na podlagi katerih utemeljuje svoj predlog. Izjemo predstavljajo okoliščine, naštete v 120. členu ZPP. Primer slednjih so predlogi, s katerimi se zatrjujejo očitno neupravičeni razlogi (drugi odstavek 120. člena ZPP). Če je torej sodišče prve stopnje menilo, da so zatrjevani razlogi „zgolj“ neutemeljeni (in torej ne očitno neutemeljeni), bi moralo izvesti narok, presojati trditve in dokaze ter šele nato sprejeti tak zaključek. Pritožnik tako utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje ni izvedlo predlaganih dokazov.