načelo proste presoje dokazov - dokazna ocena - izvedensko mnenje - glavna obravnava v nenavzočnosti obdolženca - glavna obravnava v nenavzočnosti zagovornika - pravica do svobodne izbire zagovornika
Dokazno moč izvedenčevega mnenja in njegove izpovedbe sodišče ocenjuje po prosti presoji, enako kot vse ostale dokaze in na izvedensko mnenje ni vezano. Ko sodišče izvaja oceno izvedenskega mnenja tega po naravi stvari ne more opraviti s strokovnim znanjem, kot ga ima izvedenec, ki je bil postavljen prav zaradi potrebe po strokovnem znanju. Iz zgoraj navedenih razlogov te ocene tudi ne more "prenesti" na novo postavljenega izvedenca. Tudi v primeru postavitve novega izvedenca se sodišče znajde v istem položaju, da mora brez zadostnega strokovnega znanja s področja, ki je predmet izvedenstva, obe izvedenski mnenji oceniti po prosti presoji in se odločiti o njuni dokazni vrednosti. Svojo presojo mora opreti na strokovno utemeljitev, logičnost in prepričljivost izvedenčevih argumentov.
začasna odredba - nujni ukrep - ogroženost otroka - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - kraj izvajanja stikov - trajanje stikov - nastanek nepopravljive škode - prepoved približevanja
Začasne odredbe so nujni ukrepi, ki jih zakon predvideva, kadar je potrebno takojšnje ukrepanje, še preden je izdana končna odločba. Pogoj za izdajo začasne odredbe je verjetno izkazana ogroženost otroka (161. člen Družinskega zakonika).
Nima prav pritožba, da je v tem delu sklep premalo natančen, ker ne določa, na katerem centru se bodo stiki izvajali. O kraju izvajanja stikov namreč odloča CSD X, stiki pa se izvajajo v pristojni enoti.
odgovor na tožbo - rok za odgovor na tožbo - opozorilo na pravne posledice - neizvedba naroka - kršitev pravice do izjave
Ne glede na dejstvo, ali je sodišče prve stopnje predlog tožene stranke za podaljšanje roka za odgovor na dopolnitev tožbe zavrnilo utemeljeno ali ne, je za presojo utemeljenosti obravnavane pritožbe odločilno, da neodzivu tožene stranke na poziv, s katerim je bila pozvana, naj odgovori na vlogo tožeče stranke, ni mogoče pripisati posledic, kot jih je sodišče prve stopnje. Sodišče sicer lahko stranko v pisnem pozivu k dopolnitvi njenih navedb in dokazov oziroma glede izjave o navedbah nasprotne stranke omeji v njeni pravici do navajanja novih dejstev in dokazov na prvem naroku za glavno obravnavo, vendar le ob pogoju iz drugega odstavka 286. člena ZPP oziroma 286.a člena ZPP. V obravnavanem primeru tožena stranka na posledice zamude oziroma neodziva na poziv ni bila opozorjena. Sodišče prve stopnje tovrstne pasivnosti tožene stranke zato ne bi smelo razlagati in razumevati v luči določb 214. člena ZPP in posledično v sporu ne bi smelo odločiti brez razpisa glavne obravnave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM00070470
SPZ člen 11. ZFPPIPP člen 22, 22/1, 22/1-2, 60, 60/4, 299, 299/3, 309, 309/1, 310, 310/1. ZPP člen 8, 154, 154/1, 214, 285. ZTLR člen 28, 28/2, 29. ZZ člen 62, 65. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3.
uveljavljanje izločitvene pravice v pravdnem postopku - pravilno oblikovan tožbeni zahtevek - ugotovitev lastninske pravice - družbena lastnina - pridobitev lastninske pravice po samem zakonu - priposestvovanje - prijava terjatev v stečajnem postopku - stroški pravdnega postopka
Materialno pravo določa kako mora biti oblikovan tožbeni zahtevek. ZFPPIPP glede uveljavljanja izločitvene pravice v pravdi v prvem odstavku 310. člena določa, da mora izločitveni upnik, katerega izločitvena pravica je bila prerekana, v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev vložiti tožbo, s katero uveljavlja zahtevek iz prvega odstavka 309. člena ZFPPIPP. Ta v primeru uveljavljanja izločitvene pravice na nepremičnini zaradi pridobitve lastninske pravice s priposestvovanjem ali na drug izviren način (2. točka prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP), v 2. točki določa zahtevo po ugotovitvi, da je izločitveni upnik pridobil lastninsko pravico na nepremičnini. Tožnik mora torej s tožbo zahtevati ugotovitev obstoja lastninske pravice.
Podlaga za izločitveno pravico je tako lahko le izvirno, ne pa tudi pravnoposlovno (izvedeno) pridobljena lastninska pravica. V kolikor bi tožnik svojo izločitveno pravico utemeljeval (le) na pravnoposlovni pridobitvi lastninske pravice, bi bila takšna tožba nesklepčna.
ZPP člen 11, 13, 206, 206/1, 206/1-1. URS člen 22.
izročitev nepremičnine v soposest in souporabo - zahtevek za plačilo uporabnine - pravda zaradi ugotovitve obsega skupnega premoženja in določitve deležev - prekinitev postopka zaradi predhodnega vprašanja - načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka - načelo kontradiktornosti
Tožničin uspeh v tem postopku je odvisen od obstoja njene lastninske pravice na spornih nepremičninah. Sodišče prve stopnje se je utemeljeno odločilo, da predhodnega vprašanja - obstoja lastninske pravice ne bo reševalo samo, zato je predmetni postopek pravilno prekinilo.
Čeprav tožnica ni bila izrecno pozvana, naj se izjavi o predlogu za prekinitev postopka, bi to lahko storila.
izterjava nedenarne terjatve - stiki otroka s staršem - denarna kazen - korist mladoletnega otroka
Dolžnica pritožbeno ne nasprotuje zaključku, da nedenarne obveznosti ni izpolnila. Zaradi slednjega pa je sodišče prve stopnje dolžnici utemeljeno naložilo plačilo denarne kazni. Otrokova korist se namreč v postopku izvršbe glede osebnih stikov oziroma varstva in vzgoje otroka upošteva pri odločanju o odlogu izvršbe.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 259, 259/3.
izdatki za zdravila, ki jih ne krije zdravstveno zavarovanje
Ni potrdila o medicinskem razlogu, ki bi argumentirano dokazal alergijo ali preobčutljivost na glavno ali pomožno snov v farmacevtski obliki, ki bi spremljalo delovanje Euthyrox-a in posledično opravičevalo povrnitev stroškov za zdravilo, predpisovano na beli recept. Izostanek farmakološke analize je povzročila tožnica sama, saj iz popolnoma nepojasnjenih razlogov izvedenki ni dovolila vpogleda v zdravstveni karton.
Ob pregledu zadeve je bilo namreč ugotovljeno, da je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi obdolženko po četrtem odstavku 95. člena ZKP oprostilo plačila tega dela kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, ni pa odločilo o potrebnih izdatkih zasebnega tožilca ter nagradi in potrebnih izdatkih njegovega pooblaščenca po 7. točki citirane zakonske določbe. Izraza vseh stroškov iz četrtega odstavka 95. člena ZKP ni mogoče razlagati tako, da se nanaša na vse stroške kazenskega postopka iz drugega odstavka 92. člena ZKP. Tudi, če bi bilo s plačilom stroškov kazenskega postopka ogroženo vzdrževanje obdolženca ali oseb, ki jih je dolžan vzdrževati, sodišče ne more obdolženca oprostiti povrnitve tistih stroškov, ki niso nastali sodišču, temveč osebam, navedenim v 7. in 8. točki drugega odstavka 92. člena ZKP. Ker je na podlagi prvega odstavka 95. člena ZKP stroške zasebnega tožilca in njegovega pooblaščenca (po pooblastilu) v obsodilni sodbi dolžna povrniti obdolženka, bi sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi o teh stroških moralo odločiti. Sodišče mora namreč o stroških postopka odločiti v vsaki odločbi.
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-1. DZ člen 65, 66, 67, 74, 74/1, 77, 77/1, 83, 83/1, 83/3.
zavarovanje denarne terjatve - pogoji za začasno odredbo - predpostavke za izdajo začasne odredbe - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - nevarnost, da bo zaradi dolžnikovega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - objektivna nevarnost - skupno premoženje zakoncev - davčni dolg - konkretno ravnanje stranke
Presoja sodišča prve stopnje, da je podana predpostavka iz 1. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, ima podlago v ugotovitvah, da toženca bremeni visok davčni dolg, ki ga glede na zatrjevano slabo premoženjsko stanje ni sposoben plačati, in da lahko toženka kot formalna lastnica spornega premoženja z njim pravno veljavno razpolaga. Pritožnica neutemeljeno izpostavlja, da tožnica ni podala navedb, iz katerih bi izhajala konkretna nevarnost, da bo toženka razpolagala s premoženjem. ZIZ ne zahteva izkazanosti izvora nevarnosti, upnik mora zatrjevati in dokazati obstoj okoliščin take narave in obsega, da so zmožne povzročiti zahtevano nevarnost. Četudi torej drži, da mora biti za obstoj objektivne nevarnosti zatrjevano in izkazano nekaj več kot le možnost, da bi dolžnik razpolagal s premoženjem, tožnici ni bilo treba zatrjevati in izkazati konkretnega ravnanja toženke (ali koga tretjega), usmerjenega v razpolaganje s premoženjem. Po presoji pritožbenega sodišča v obravnavanem primeru ne gre zgolj za hipotetično sklicevanje na možnost razpolaganja – izdana začasna odredba ne temelji izključno na dejstvu (toženkinega) lastništva. Objektivno nevarnost konkretizira preplet okoliščin, in sicer, da je toženec davčni dolžnik, brez dohodkov in premoženja, da je toženka - njegova zunajzakonska partnerka, lastnica premoženja, za katerega je verjetno izkazano, da je njuno skupno premoženje, in da je v pravnem prometu ustvarjen vtis, da lahko s premoženjem samostojno razpolaga. Če bi se to med pravdo dejansko zgodilo, bi predmetna pravda pravzaprav izgubila smisel.
nemožnost uporabe nepremičnine - povrnitev sredstev - prekinitev postopka - razlogi za prekinitev postopka - reševanje predhodnega vprašanja - prekinitev postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja - načelo ekonomičnosti postopka - smotrnost prekinitve postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanje - predhodno vprašanje - predmet dedovanja - obstoj dedne pravice - ugotovitev obstoja dedne pravice - naknadno najdena oporoka - nepremičnina - denarna sredstva na bančnem računu - drugačna dejanska in pravna podlaga
Prekinitev postopka je institut, ki v splošnem objektivno nasprotuje načelu ekonomičnosti (11. člen ZPP). Nabor prekinitvenih razlogov, v katerih se lahko sodišča za ta institut odločijo, je zato taksativno določen (206. člen ZPP). Za takšen primer gre tudi tedaj, ko je odločitev o utemeljenosti zahtevka odvisna od odločitve o obstoju neke pravice – če je to (predhodno) vprašanje kot samostojna pravna celota že predmet odločanja v drugem postopku (še zlasti pa, če je pričakovano, da bo ta hitro zaključen), lahko sodišče odloči, da tega vprašanja ne bo reševalo samo, pač pa postopek prekine do pravnomočnega zaključka drugega postopka. S tem ravna smotrno (prepreči morebitne različne rešitve istega vprašanja) in ekonomično (tako v časovnem kot stroškovnem vidiku).
Pritožbeno sodišče zato pritrjuje naziranju prvostopenjskega sodišča, da vprašanje obstoja toženkine dedne pravice predstavlja predhodno vprašanje v tem sporu – vendar le za del zahtevka, ki se na to nepremičnino dejansko nanaša. Pritožnica utemeljeno opozarja, da zahtevek za plačilo sorazmernega dela prisvojenih zapustnikovih denarnih sredstev temelji na drugačni pravni in dejanski podlagi. Ta del zahtevka je od odločitve v drugem postopku povsem neodvisen in omogoča ločeno, neprekinjeno obravnavo. Za prekinitev tega dela postopka ne obstoji zakonska podlaga, predvsem pa takšna prekinitev nasprotuje načelu ekonomičnosti.
začasna odredba - odvzem otroka staršem - namestitev otroka v zavod - ogroženost otroka - načelo otrokove koristi
S stopnjo verjetnosti je bilo ugotovljeno, da je mld. A. A. zaradi nasilnega ravnanja v svoji primarni družini, neustreznega izvrševanja oziroma neizvrševanja starševske skrbi visoko ogrožena. Razloge v zvezi s tem je sodišče prve stopnje celovito obravnavalo. Povzelo in analiziralo je vse bistvene okoliščine, povezane z varstvom koristi otroka ter širšo družinsko dinamiko. Povsem sprejemljiv je zaključek, da z milejšim ukrepom ne bi bilo mogoče v zadostni meri zavarovati koristi mld. A. A.
odškodninska odgovornost države - procesna predpostavka - dopustnost tožbe
V sodni praksi uveljavljeno enotno stališče o subsidiarnosti sodnega varstva na podlagi 26. člena URS, ki od oškodovanca terja izkoriščenje vseh razpoložljivih pravnih sredstev, če mu je škoda nastala zaradi napačnih ravnanj oblastnih organov države, nima narave procesne predpostavke za vložitev odškodninske tožbe proti državi.
Pravni interes za odškodninsko tožbo proti državi oškodovancu nedvoumno daje 26. člen URS.
Sodna praksa, ki je določila subsidiarnost odškodninskega zahtevka na podlagi 26. člena URS je zavzela prav tako enotno stališče, da je izčrpanje pravnih sredstev s strani prizadete stranke materialnopravna predpostavka odškodninskega zahtevka proti državi, ker da oškodovanec, ki trdi, da mu je škoda nastala zaradi domnevno napačne odločbe pristojnega organa, pa te odločbe ne izpodbija z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi, pretrga vzročno zvezo med protipravnim ravnanjem organa in nastalo škodo.
ZPIZ-2 člen 85, 85/1, 85/1-4, 91, 91/1, 111, 111/4, 111/5, 111/6, 111/7, 121, 121/1, 121/2, 124, 124/3, 178. ZPIZ-2G člen 25. ZUP člen 6.
nadomestilo za invalidnost - zaposlitev na drugem ustreznem delu delovnega invalida II. in III. kategorije invalidnosti - uporaba noveliranega zakona - sprememba izpodbijane sodbe
Pritožba utemeljeno uveljavlja, da je treba zadevo presojati po zakonu, ki je veljal v času, ko je prvostopenjski organ toženca odločal o tožničini zahtevi. Toženec je namreč dolžan voditi postopek skladno z določbami ZUP in določbami ZPIZ-2. Pri odločanju upravnega organa pa je praviloma bistvena pravna podlaga, ki velja v času odločanja na prvi stopnji.
pogoji za delno oz. popolno taksno oprostitev - trditveno in dokazno breme - zaloge - zastavna pravica - dolgoročne finančne naložbe - neunovčljivo premoženje - pomanjkljive trditve
Pritožnica se v pritožbi neutemeljeno zavzema za taksno oprostitev. Res je, da so zaloge obremenjene z zastavno pravico posojilodajalca, vendar pa pritožbeno ni sporno, da ima toženka tudi dolgoročne finančne naložbe v višini 71.469,69 EUR. Glede slednjih pa toženka ni podala trditev o tem, da so neunovčljive, prav tako pa ni navedla, da so nujno potrebne za poslovanje. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da toženka do oprostitve plačila sodne takse v višini 513,00 EUR ni upravičena.
ugotovitev obsega skupnega premoženja - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi skupnih vlaganj - ugotavljanje povečane vrednosti nepremičnin - skupno in posebno premoženje zakoncev - določitev deležev na skupnem premoženju zakoncev
Kot že rečeno je bil večinski del vlaganj v toženčevo etažo izvršen že do vselitve v stanovanje v oktobru 1989, glede na ugotovljena dejstva pa pritožbeno sodišče ocenjuje, da sta bila prispevka pravdnih strank v sklopu teh vlaganj enaka. Določitev deležev na skupnem premoženju ni matematična operacija, ampak gre za oceno vseh oblik prispevka zakoncev. Tožnica je ves čas skupnosti skrbela za dom in gospodinjstvo, po njunem rojstvu tudi za otroka, ta skrb pa je bila po toženčevi zaposlitvi v Avstriji praktično v celoti na njenih ramenih, saj je bil toženec odsoten cele dneve, med dveletnim delom na Dunaju pa je domov prihajal le ob vikendih, včasih zgolj vsakih 14 dni. V tem pogledu je bil torej tožničin prispevek neprimerljivo višji od toženčevega. Glede na vse relevantne okoliščine pritožbeno sodišče ocenjuje, da v prispevkih pravdnih strank ni bistvenih razlik, ki bi utemeljevale določitev različnih deležev na njunem skupnem premoženju, kar pomeni, da sta njuna deleža enaka.
Splošno načelo enakosti je okrnjeno, kadar za razlikovanje ni mogoče najti stvarno utemeljenega razloga, ki izvira iz narave stvari in ki upravičuje zakonsko razlikovanje. Pri konkretni odločitvi vrsta invalidnosti ni ključna okoliščina, ki bi vplivala na priznanje pravice do družinske pokojnine. Sodišče je pravilno pojasnilo, da pri tožniku ni izpolnjen pogoj, vsebovan v petem odstavku 57. člena ZPIZ-2, ki poleg pogoja nezmožnosti določa še preživljanje tožnika s strani pokojnega, kar ni bilo podano.
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 394, 394-10, 395, 395/2, 396, 396/1, 396/1-6, 396/3. OZ člen 631.
obnova pravdnega postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - pravočasnost predloga za obnovo postopka - trditveno in dokazno breme - dokazni standard - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog - kavzalnost - odškodninska odgovornost naročnika - protipravnost - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika
Stranka mora okoliščine, iz katerih izhaja, da je predlog za obnovo vložen v zakonitem roku, izkazati z dokaznim standardom verjetnosti.
Kavzalnost oziroma možnost, da bodo nova dejstva in novi dokazi vplivali na ugodnejšo odločbo, obstoji že takrat, ko obstoji zgolj možnost, da nova dejstva in novi dokazi utegnejo pripeljati do drugačne odločitve sodišča.
Ob prvem poskusu rubeža dolžnika ni bilo doma, prav tako ga ni bilo doma ob drugem poskusu rubeža, kar pomeni, da sta bila oba rubeža neizvedena. Ker rubež v treh mesecih od dneva prvega poskusa rubeža ni bil uspešen, je sodišče prve stopnje utemeljeno skladno s tretjim odstavkom 88. člena ZIZ izvršbo na premičnine ustavilo.
podpis pravne osebe - pravni pouk - ustavna pravica do pravnega sredstva
V dejanskih okoliščinah tega primera, ko je bila na dopolnjenem ugovoru odtisnjena štampiljka dolžnika s firmo in sedežem ter težje berljivim podpisom - parafo, se šteje, da gre za podpis zakonitega zastopnika. V tem primeru je bil ugovor dolžnika podpisan, četudi na njem ni bilo izrecno navedenega imena in priimka zakonite zastopnice.