zavrženje tožbe kot prepozne - praznik - naslov za vročanje - naslov v tujini
Na pravilnost zavrženja tožbe skladno s prvim odstavkom 274. člena ZPP ne more vplivati tožničina navedba, da je bil v Republiki Avstriji, kjer prejema pošto, 8. 6. 2023 praznik, zaradi česar pošiljke tega dne ni mogla odposlati po pošti. Na tek rokov pred sodiščem v Republiki Sloveniji ne more vplivati tek rokov v Republiki Avstriji, kamor tožnica prejema pošto. Določbe, ki opredeljujejo tek rokov, so del javnega (pravnega) reda v Sloveniji. Kot dela prost dan v smislu nacionalne zakonodaje je to edino dan, ko se na območju države Republike Slovenije po zakonu ne dela.
V sodno izvedenskem mnenju je tudi po oceni pritožbenega sodišča strokovno medicinsko dovolj prepričljive podlage za zaključek, da pri tožniku ob izkazanih spremembah v zdravstvenem stanju zaradi dveh poškodb izven dela ni izpolnjen zakonski dejanski stan iz 1., niti 2. alineje 2. odst. 63. člena ZPIZ-2.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/2. ZPP člen 249.
nagrada izvedenca - dopolnitev izvedenskega mnenja - razveljavitev sklepa
Izvedenec ni upravičen do dodatne nagrade za dopolnilno pisno izvedensko mnenje niti do ostalih stroškov, če so v njem le odgovori na vprašanja, ki bi morali biti podani v izvedenskem mnenju.
odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe - datum prenehanja delovnega razmerja - začasna nezmožnost za delo - zavrnitev dokaznih predlogov - dokazna ocena izvedenskega mnenja
Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjsko presojo, oprto na izvedenskem mnenju, da je bil tožnik nezmožen za delo tudi v času od 7. 9. 2021 do 16. 1. 2021 in je zato delovno razmerje pri toženi stranki trajalo do navedenega dne.
ZFPPIPP člen 128, 128/2, 400, 400/5, 405. ZPP člen 339, 339/2-8.
postopek osebnega stečaja - postopek ugovora proti odpustu obveznosti - pritožba zoper sklep - najdaljša možna preizkusna doba - nadomestni sklep - pravica do odgovora na pritožbo - vročanje vloge v odgovor - pravica do izjave v postopku - kršitev pravice do izjave v postopku - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - preizkusna doba - dolžina preizkusne dobe - poprava očitne pisne pomote
Pritožnica utemeljeno opozarja na kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Kot izhaja iz dokumentacije v spisu, je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo zgolj na podlagi dolžnikove pritožbe in se pri tem oprlo na dolžnikove trditve v pritožbi, ne da bi jo vročalo v odgovor upnici, ki je vlagateljica ugovora proti odpustu obveznosti. Skladno z določbami 405. člena ZFPPIPP bi namreč morala biti vlagateljici ugovora tekom postopka o ugovoru zoper odpust obveznosti vsa pisanja vročena osebno. Ker ji pritožba ni bila vročena (oziroma ji je bila vročena šele po izdaji izpodbijanega sklepa, kar pa ne more sanirati kršitve), je bila pritožnici kršena pravica do izjave v postopku, saj se o pritožbi ni mogla izreči pred izdajo izpodbijanega sklepa.
JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00071699
ZJN-3 člen 67, 67/4, 95, 95/1, 95/1-3, 95/5. OZ člen 82, 643, 654, 659, 766.
javni razpis - svetovalni inženiring - nadzornik gradbenih del - mandatna pogodba - trajanje pogodbe - rok ali pogoj - splošni pogoji FIDIC - pogodbena cena - določitev cene - fiksna cena - sprememba pogodbe - aneks - nepredvidena dela
Razlaga sodišča prve stopnje, da je rok, kot je opredeljen, popolnoma nedoločen, je zmotna; kot predpostavka prenehanja trajanja Pogodbe je namreč določen razvezni pogoj in ne končni rok.
Predmet tožbenega zahtevka niso take izredne storitve, kot jih razume OZ oziroma ZJN-3 in ki so bile predmet aneksa 6 (čeprav jih tako poimenujejo Splošni pogoji Bele knjige), pač pa le povečani stroški iz naslova podaljšanja roka izvajalcu gradnje. Tožnica se namreč kot na podlago svojega zahtevka sklicuje zgolj na zmanjšanje planirane hitrosti opravljanja svojih storitev glede na čas, za katerega je sama predvidela, da jih bo opravljala. Z zahtevo po dodatnem plačilu za pogodbene storitve, opravljene po poteku časa, ki ga je vkalkulirala pri oblikovanju ponudbene cene, pa s sklicevanjem na določila 26. v zvezi z 28. členom Bele knjige dejansko zahteva še dodatno plačilo za spremenjeno časovno enoto dela. To pa je v nasprotju z v Pogodbi dogovorjeno fiksno ceno.
ZDR-1 člen 77, 114, 118, 118/1, 118/2. ZPP člen 18, 274, 328, 328/1, 328/4. OZ člen 280, 280/1.
sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - višina denarnega povračila - delavec pred upokojitvijo - obračun davkov in prispevkov - pogoji za izdajo popravnega sklepa
Ker ZDR-1 ne določa, da v primerih ugotovljene nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi delavcev, ki uživajo posebno pravno varstvo pred odpovedjo, sodna razveza ni mogoča, niti ne določa kakršnih koli dodatnih pogojev za dopustnost sodne razveze pri teh delavcih, je treba tudi v teh primerih presojati utemeljenost predloga za sodno razvezo le glede na vse okoliščine in interes obeh pogodbenih strank. Te je sodišče raziskalo in pravilno presodilo, da ni ovire za sodno razvezo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00071068
ZNP-1 člen 42. ZPP člen 365, 365/1.
začasna odredba o stikih - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - pravni interes za pritožbo
Glede na to, da je sodišče druge stopnje prejelo pritožbo v obravnavo šele 6. 10. 2023, predlagatelj tudi v primeru, če bi sodišče druge stopnje njegovi pritožbi ugodilo, od odločitve o pritožbi ne bi imel nobene koristi, ker je obdobje od 10. do 20. 8. 2023 že zdavnaj minilo.
nagrada in stroški odvetnika - izbira odvetnika izven kraja sedeža sodišča - pripravljalni narok
Vendarle pa ekonomičnost postopka ne sme imeti vnaprej zagotovljene avtomatične prednosti pred učinkovito uveljavitvijo pravice do svobodne izbire odvetnika. Jedro razmerja med odvetnikom in njegovo stranko tvori posebno medsebojno zaupanje in pričakovanje zaupnosti.
ZPP člen 20, 20/3. ZDSS-1 člen 14. ZDR-1 člen 4, 18, 200, 200/2, 200/3, 202. URS člen 23.
obstoj delovnega razmerja - rok za vložitev tožbe - zastaralni rok - pravica do sodnega varstva
Delavec, ki zahteva ugotovitev obstoja delovnega razmerja, mora skladno z ustaljeno sodno prakso tožbo vložiti v roku 30 dni od prekinitve dela po civilnih pogodbah, pri čemer mu ni treba izpodbijati načina prenehanja poslovnega sodelovanja z dejanskih delodajalcem, mora pa zahtevati ugotovitev, da je bil v delovnem razmerju.
Delavec lahko, kadar pravočasno vloži tožbo na ugotovitev obstoja delovnega razmerja, zahteva ugotovitev obstoja delovnega razmerja za ves čas, ko je delal v prikritem delovnem razmerju in ni vezan na 5 letni zastaralni rok iz 202. člena ZDR-1.
ZDR-1 člen 75, 94, 94/3, 94/5, 108, 108/1, 108/3. ZGD-1 člen 580, 580/4, 580/6, 591, 591/3. ZPP člen 279č. URS člen 14.
dolžina odpovednega roka - odmera odpravnine - delo pri pravnih prednikih delodajalca - pripojitev
Ob upoštevanju dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in zakonske podlage je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da je toženka pravni naslednik družbe D. d. o. o., kot tudi družb F. d. o. o. in E. d. o. o., in da je zato pri določitvi oziroma odmeri tožničinega odpovednega roka ter odpravnine dolžna upoštevati tudi njeno delovno dobo, doseženo pri vseh teh družbah. S pripojitvijo prevzete družbe D. d. o. o. je namreč na toženko kot prevzemno družbo prešlo vse premoženje prevzete družbe in je kot univerzalna pravna naslednica vstopila v vsa pravna razmerja, katerih subjekt je bila družba D. d. o. o.
gospodarski spor majhne vrednosti - neposlovna odškodninska odgovornost - obvezno zavarovanje v prometu - popravilo vozila - načelo popolne odškodnine - krajevno običajne cene
Toženka kot zavarovalnica je oškodovancu dolžna povrniti škodo v obliki stroškov popravil vozila, ki jo je povzročil njen zavarovanec. Za presojo upravičenosti zahtevka je potrebno upoštevati skupno ceno popravil na vozilu in ne posamezne urne postavke. Omejitev oškodovanca v tej zvezi je, da pri izbiri servisa ne sme ravnati očitno nerazumno na način, da bi izbral bistveno dražji servis od primerljivih ponudnikov. Vendar je treba upoštevati, da so oškodovanci po večini laične osebe, od katerih se ne more pričakovati, da bodo šle v celostno analizo trga ponudnikov servisnih storitev, da bi ugotovili povprečno ceno, v strahu, da potem morda zneska ne bodo dobili povrnjenega od zavarovalnice. Zato se mora presoja upravičenost zahtevka omejiti na očitno pretiranost stroškov v zvezi s popravilom kot celoto.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00071000
ZNPosr člen 3, 6. OZ člen 165, 179, 243, 243/1, 299, 299/2, 850, 965, 965/1.
nepremičninsko posredovanje - zavarovalna pogodba - zavarovanje poklicne odgovornosti - obvezno zavarovanje - vrsta škode - splošni pogoji za zavarovanje odgovornosti - izključitev zavarovalnega jamstva - nepremoženjska škoda - pogodbena odškodninska odgovornost - povrnitev nepremoženjske škode - plazenje tal - strah - provizija za nepremičninsko posredovanje - izguba pravice do plačila provizije - premoženjska škoda - povrnitev premoženjske škode - škoda zaradi zaupanja - stroški kredita - povračilo stroškov najema kredita - predvidljivost škode - zakonske zamudne obresti od dosojene odškodnine - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - datum vložitve tožbe
ZNPosr ne omejuje vrste škod, za katere mora biti sklenjeno zavarovanje, nasprotno, določa obveznost zavarovanja odgovornosti za vsakršno škodo, ki bi utegnila nastati naročitelju ali tretji osebi s kršitvijo pogodbe o posredovanju v prometu z nepremičninami na ozemlju Republike Slovenije. 17. točka prvega odstavka 2. člena Splošnih pogojev, ki izključuje odgovornost zavarovalnice za nepremoženjsko škodo, nasprotuje namenu zakonsko predpisanega obveznega zavarovanja odgovornosti za škodo, ki bi utegnila nastati naročitelju ali tretji osebi s kršitvijo pogodbe o posredovanju v prometu z nepremičninami na ozemlju RS (6. člen ZNPosr), zato je ni mogoče upoštevati.
Trditve druge toženke, da pri pogodbeni odškodninski odgovornosti nepremoženjska škoda ni pričakovana škoda, niso utemeljene. Mnenja, ali je ob kršitvi pogodbe treba dopustiti zahtevke za povrnitev nepremoženjske škode, so v teoriji sicer deljena. Pritožbeno sodišče meni, da je treba takšne zahtevke dopustiti, saj je v sodobnem življenju sklepanje pogodb, katerih bistveni element je nepremoženjska škoda ali dobrina, čedalje pogostejše. V obravnavanem primeru je tožnica pogodbo o nepremičninskem posredovanju sklenila z namenom nakupa nepremičnine. Ker jo je kupila z namenom, da bo v njej živela in bo predstavljala njen dom, je bil bistveni element te pogodbe tudi nepremoženjska dobrina. Ob kršitvi pogodbe je prva tožena stranka lahko predvidela tudi nastop nepremoženjske škode (strahu) kot možno posledico kršitve pogodbe (prvi odstavek 243. člena OZ).
Ne gre pa tožnici odškodnina za sekundarni strah, za katerega je sodišče prve stopnje tožnici prav tako priznalo odškodnino. Če se je tožnica odločila še naprej bivati v takšni hiši, ki je poškodovana zaradi plazu, je s tem privolila tudi v posledice takšnega bivanja. Gotovo pa morebiten strah ob tem ne more biti strah za življenje, saj sicer tožnica v takšni hiši ne bi živela. Posledice takšne odločitve tožnice pa ni dolžan trpeti prvi toženec, saj je njegova odgovornost omejena na objektivno predvidljiv obseg škode.
ZDR-1 člen 7, 7/4, 8, 33, 34, 36, 47, 47/1, 170. OZ člen 147, 147/1. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 2, 2/5, 2/6.
trpinčenje na delovnem mestu - mobing
Ravnanja, če jih stori nadrejeni ali oseba z vrha hierarhične lestvice, imajo res večjo težo, ker so storjena s pozicije moči in se delavec težje učinkovito brani. To pa še ne pomeni, da je že vsaka neprimerna komunikacija nadrejenega delavca avtomatično trpinčenje podrejenega delavca, ampak je treba upoštevati okoliščine obravnavanega primera. Od nadrejenih delavcev bi bilo pretirano pričakovati, da se bodo vzdržali vsakršnih manj primernih izjav v situacijah, ko so izzvani z ravnanjem ali izjavami podrejenega delavca. V postopanju zaposlenih, ki za obrambo svojih pravic in duševne celovitosti mestoma uporabljajo ostrejše besede in stavke, ni mogoče prepoznati graje vrednega ali očitno negativnega in žaljivega ravnanja usmerjenega proti tožnici.
uporabnina za nepremičnino - uporabnina in uporaba solastne stvari - uporabnina za stanovanjsko hišo v solastnini - višina uporabnine - prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku - neprerekana dejstva
V tej pravdi, ko gre za vprašanje uporabnine, v nobenem primeru ni več mogoče uveljavljati razlogov, ki bi jih stranka lahko uveljavljala v izvršilni zadevi, v kateri je tožnica pridobila solastninsko pravico na nepremičnini.
Ker je bilo ugotovljeno, da tožnici uporabo preprečuje toženka kot solastnica (in njen mož), je tožbeni zahtevek za uporabnino utemeljen.
motenje posesti - motenje soposesti - dostop do nepremičnine - restitucijski zahtevek - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - opis motilnega ravnanja - postavitev zapornice kot motilno dejanje - izvrševanje soposesti - kontinuirano izvrševanje posesti - obseg sodnega varstva posesti - zadnje stanje posesti - nepravilno postavljen tožbeni zahtevek - materialno procesno vodstvo in njegove meje - sodba presenečenja - presenetljiva pravna podlaga - vsebina izreka sklepa v sporu zaradi motenja posesti - sprememba prvostopenjske odločitve
V obravnavanem primeru je tožeča stranka postavila restitucijski in prepovedni zahtevek. V restitucijskem zahtevku je določno zahtevala vzpostavitev prejšnjega stanja na način, da bodo tožniki lahko na enak način kot pred motenjem posesti prosto dostopali preko nepremičnin toženih strank do svoje nepremičnine. Ugotovitev in opredelitev dejanskega načina motenja posesti v restitucijskem delu tožbenega predloga (dvig zapornice) je bila nepotrebna. Ob ugotovitvah, da so izpolnjeni vsi zakonski pogoji za zahtevano posestno varstvo, pa zgolj zato ni mogoče v celoti zavrniti tožbenega zahtevka.
Dolžnost toženk je, da vzpostavita takšno posestno stanje, ki bo tožnikom ponovno omogočalo zatrjevani in ugotovljeni način izvrševanja soposesti: torej prosto dostopanje z vozili po nepremičnini toženih strank do dvorišča tožečih strank. Način, na kakršnega bosta zagotovili prosto dostopanje tožnikom, pa je v domeni toženih strank, pri čemer dejstva o tem ne sodijo v izrek sodne odločbe.
nadomestilo plače za čas dopusta - del plače za delovno uspešnost - napitnina
Ker napitnina predstavlja del plače za delovno uspešnost, jo je bila toženka dolžna upoštevati v osnovi za izračun nadomestila plače zaradi odsotnosti z dela zaradi koriščenja letnega dopusta.
Ker ZDR-1 v 136. členu izrecno določa pisno soglasje, ki je določeno v korist delavca kot šibkejše stranke v delovnem razmerju, ni bistveno, ali je tožnik podal ustno soglasje za pobot, čeprav tudi v zvezi s tem pritožbeno sodišče soglaša z dokaznim zaključkom sodišča prve stopnje, da takšnega (ustnega) soglasja tožnik ni podal.
Delovnopravni status delavca v času zapadlosti terjatve ni bistven za presojo veljavnosti delavčevega soglasja k pobotu, saj takšnega pogoja 136. člen ZDR-1 ne določa.