ZZVZZ-M člen 44a, 44b, 44c, 44c/1, 44c/1-1. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 103, 179, 196.
povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - napotnica
Zavarovanec bi lahko pravico do povračila stroškov zobnoprotetičnih zdravstvenih storitev v tujini uspešno uveljavil le, če bi poskrbel za izpolnitev zakonsko predpisanih pogojev. Torej pridobil napotnico izbranega zobozdravnika ali osebnega zdravnika za izvedbo zdravstvene storitve v tujini. Ker ni postopal v skladu z zakonom, nepoznavanje prava pa ne upravičuje, njegova pritožba ne more biti uspešna.
izvršilni stroški - cenitev vrednosti nepremičnine - nadaljnji stroški upnika
Neodgovor upnika na poziv sodišča prve stopnje za izvršilni postopek ne bi imel nobenih negativnih posledic. Če bi upnik podal neutemeljene pripombe na cenitev, bi bila odločitev sodišča prve stopnje enaka. Zato zgolj navedba o strinjanju s cenitvenim poročilom in podano mnenje o pravilnosti cenitvenega poročila ne predstavlja obrazloženih pripomb.
ZPP člen 11, 11/1, 213, 287, 287/2, 302, 302/3. ZDR-1 člen 7, 34, 87, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1. KZ-1 člen 174, 174/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - spolno nadlegovanje na delovnem mestu - kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost - obrazložitev odpovedi - pravočasnost odpovedi - utemeljenost odpovednega razloga
Seznanjenost z ravnanjem delavca ne pomeni tudi ugotovitve razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Ker tožnik tudi izven akademskega okolja ni nehal biti profesor, B. B. pa ne študentka, je neutemeljeno pritožbeno navajanje, da lahko do kršitve pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja pride zgolj na delovnem mestu in v času opravljanja dela po pogodbi o zaposlitvi.
Namen kaznivega dejanja po 174. členu KZ-1 je zaščita pred spolnimi dejanji oseb, ki so v nadrejenem odnosu, in prepoveduje ravnanje storilcev, ki ga oškodovanci doživljajo kot poseg v svojo spolno nedotakljivost. Med takšna ravnanja nedvomno spada tudi dotikanje intimnih telesnih predelov. Motiv storilca pri izvršitvi kaznivega dejanja za obstoj le-tega ni ključen in bi bilo kaznivo dejanje podano tudi v primeru, če ne bi ravnal z namenom zadovoljitve spolnega nagona. Glede na to, da opis očitanega kaznivega dejanja oziroma njegov zakonski znak drugo spolno dejanje ne izhaja z vidika storilca, temveč z zornega kota žrtve, je za presojo bistveno, da so morale v obravnavanem primeru študentke storiti ali trpeti nekaj spolnega (spolno dejanje), kar je pomenilo poseg v njihovo spolno integriteto oziroma samoodločbo.
Ker ZDR-1 v 136. členu izrecno določa pisno soglasje, ki je določeno v korist delavca kot šibkejše stranke v delovnem razmerju, ni bistveno, ali je tožnik podal ustno soglasje za pobot, čeprav tudi v zvezi s tem pritožbeno sodišče soglaša z dokaznim zaključkom sodišča prve stopnje, da takšnega (ustnega) soglasja tožnik ni podal.
Delovnopravni status delavca v času zapadlosti terjatve ni bistven za presojo veljavnosti delavčevega soglasja k pobotu, saj takšnega pogoja 136. člen ZDR-1 ne določa.
nastanek stavbne pravice - pogodba o ustanovitvi stavbne pravice - prenehanje stavbne pravice - sprememba tožbe - prepoved vznemirjanja lastnika nepremičnine - izvedenec gradbene stroke - izvedenec finančne stroke
Pravdni stranki sta se dogovorili v pogodbi, kako bo tožena stranka uporabljala stavbno pravico na parceli last tožeče stranke. To ne pomeni, da ima tožena stranka pravico izbire uporabe, s tem da je po njenih trditvah zgradila nekaj temeljev za bodoči lesno predelovalni center. Kakšen naj bo lesno predelovalni center je vpisano v zemljiško knjigo oziroma določena je stavbna pravica po gradbeni dokumentaciji, ki je bila sestavni del te pogodbe. To pomeni, da lahko tožena stranka res odlaša z izgradnjo lesno predelovalnega centra, vendar ne more uporabljati sporne parcele v druge namene.
ZDR-1 člen 7, 7/4, 8, 33, 34, 36, 47, 47/1, 170. OZ člen 147, 147/1. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 2, 2/5, 2/6.
trpinčenje na delovnem mestu - mobing
Ravnanja, če jih stori nadrejeni ali oseba z vrha hierarhične lestvice, imajo res večjo težo, ker so storjena s pozicije moči in se delavec težje učinkovito brani. To pa še ne pomeni, da je že vsaka neprimerna komunikacija nadrejenega delavca avtomatično trpinčenje podrejenega delavca, ampak je treba upoštevati okoliščine obravnavanega primera. Od nadrejenih delavcev bi bilo pretirano pričakovati, da se bodo vzdržali vsakršnih manj primernih izjav v situacijah, ko so izzvani z ravnanjem ali izjavami podrejenega delavca. V postopanju zaposlenih, ki za obrambo svojih pravic in duševne celovitosti mestoma uporabljajo ostrejše besede in stavke, ni mogoče prepoznati graje vrednega ali očitno negativnega in žaljivega ravnanja usmerjenega proti tožnici.
DEDNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00072481
ZZK-1 člen 148, 148/1, 148/1-2. Zakon o dedovanju (1955) člen 227h. Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 3, 3/1, 43, 45, 46, 46/1. Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1329/2014 z dne 9. decembra 2014 o obrazcih iz Uredbe (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju priloga 1.
vknjižba lastninske pravice na nepremičnini - vknjižba lastninske pravice na podlagi sklepa o dedovanju - sklep o dedovanju tujega sodišča - izvršljivost tuje sodne odločbe - izvršljivost odločbe, ki je izvršljiva v državi izvora - razglasitev izvršljivosti
V skladu z določbo 43. člena Uredbe (EU) št. 650/2012 je odločba, izdana v državi članici in izvršljiva v tej državi, izvršljiva tudi v drugi državi članici, če so bile na zahtevo zainteresirane stranke tam razglašene za izvršljive po postopku iz členov 45 do 58.
Postopek razglasitve izvršljivosti (eksekvature) odločbe ureja pravo države članice izvršitve (1. točka 46. člena Uredbe), pri čemer je treba k predlogu poleg izvoda odločbe predložiti tudi dokazilo o odločbi, izdano na posebnem obrazcu, ki ga določa Izvedbena uredba komisije (EU) št. 1329/2014 z dne 9.12.2014 (priloga 1, obrazec I – dokazilo o odločbi v dedni zadevi), ki med drugim vsebuje posebno rubriko glede izvršljivosti odločbe
JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00071699
ZJN-3 člen 67, 67/4, 95, 95/1, 95/1-3, 95/5. OZ člen 82, 643, 654, 659, 766.
javni razpis - svetovalni inženiring - nadzornik gradbenih del - mandatna pogodba - trajanje pogodbe - rok ali pogoj - splošni pogoji FIDIC - pogodbena cena - določitev cene - fiksna cena - sprememba pogodbe - aneks - nepredvidena dela
Razlaga sodišča prve stopnje, da je rok, kot je opredeljen, popolnoma nedoločen, je zmotna; kot predpostavka prenehanja trajanja Pogodbe je namreč določen razvezni pogoj in ne končni rok.
Predmet tožbenega zahtevka niso take izredne storitve, kot jih razume OZ oziroma ZJN-3 in ki so bile predmet aneksa 6 (čeprav jih tako poimenujejo Splošni pogoji Bele knjige), pač pa le povečani stroški iz naslova podaljšanja roka izvajalcu gradnje. Tožnica se namreč kot na podlago svojega zahtevka sklicuje zgolj na zmanjšanje planirane hitrosti opravljanja svojih storitev glede na čas, za katerega je sama predvidela, da jih bo opravljala. Z zahtevo po dodatnem plačilu za pogodbene storitve, opravljene po poteku časa, ki ga je vkalkulirala pri oblikovanju ponudbene cene, pa s sklicevanjem na določila 26. v zvezi z 28. členom Bele knjige dejansko zahteva še dodatno plačilo za spremenjeno časovno enoto dela. To pa je v nasprotju z v Pogodbi dogovorjeno fiksno ceno.
nadomestilo plače za čas dopusta - del plače za delovno uspešnost - napitnina
Ker napitnina predstavlja del plače za delovno uspešnost, jo je bila toženka dolžna upoštevati v osnovi za izračun nadomestila plače zaradi odsotnosti z dela zaradi koriščenja letnega dopusta.
ZFPPIPP člen 128, 128/2, 400, 400/5, 405. ZPP člen 339, 339/2-8.
postopek osebnega stečaja - postopek ugovora proti odpustu obveznosti - pritožba zoper sklep - najdaljša možna preizkusna doba - nadomestni sklep - pravica do odgovora na pritožbo - vročanje vloge v odgovor - pravica do izjave v postopku - kršitev pravice do izjave v postopku - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - preizkusna doba - dolžina preizkusne dobe - poprava očitne pisne pomote
Pritožnica utemeljeno opozarja na kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Kot izhaja iz dokumentacije v spisu, je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo zgolj na podlagi dolžnikove pritožbe in se pri tem oprlo na dolžnikove trditve v pritožbi, ne da bi jo vročalo v odgovor upnici, ki je vlagateljica ugovora proti odpustu obveznosti. Skladno z določbami 405. člena ZFPPIPP bi namreč morala biti vlagateljici ugovora tekom postopka o ugovoru zoper odpust obveznosti vsa pisanja vročena osebno. Ker ji pritožba ni bila vročena (oziroma ji je bila vročena šele po izdaji izpodbijanega sklepa, kar pa ne more sanirati kršitve), je bila pritožnici kršena pravica do izjave v postopku, saj se o pritožbi ni mogla izreči pred izdajo izpodbijanega sklepa.
ZDR-1 člen 31, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4, 137, 196, 196/1. URS člen 52, 52/1. ZPIZ-2 člen 81, 81/2, 82, 82/1, 82/2, 183, 429. ZPIZ-1 člen 101, 101/3, 101/4, 101/5. ZVZD-1 člen 17, 17/4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - neupravičen izostanek z dela - invalid III. kategorije invalidnosti - neustrezno delovno mesto - obvestilo o odsotnosti - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Dokler delodajalec ne zagotovi delavcu-invalidu drugega ustreznega dela, delavec ni neupravičeno odsoten z dela. Res je sicer, da delodajalec ni dolžan posebej pozivati delavca, da se po zaključku bolniškega staleža vrne na delo. To je nedvomno obveznost delavca. Vendar mora biti delavcu-invalidu zagotovljena vrnitev na zanj ustrezno delovno mesto. Če mu ni, tudi po zaključku bolniškega staleža njegova odsotnost z dela ni neupravičena.
ZDR-1 člen 6, 126, 126/2, 127, 127/2. ZSPJS člen 21.
del plače za delovno uspešnost - kriteriji za določitev
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da samo ne more določiti kriterijev za določitev delovne uspešnosti. Sodišče lahko ugotavlja ali je delavec upravičen do plačila dela plače iz naslova delovne uspešnosti le, kadar so glede tega določeni kriteriji in ne more samo določiti kriterijev za plačilo dela plače iz naslova delovne uspešnosti. Prav tako ne drži, da bi moralo sodišče ob odsotnosti kriterijev ugoditi zahtevku v celoti, ker je na toženki dokazno breme, da je tožnik upravičen do nižjega zneska.
motenje posesti - motenje soposesti - dostop do nepremičnine - restitucijski zahtevek - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - opis motilnega ravnanja - postavitev zapornice kot motilno dejanje - izvrševanje soposesti - kontinuirano izvrševanje posesti - obseg sodnega varstva posesti - zadnje stanje posesti - nepravilno postavljen tožbeni zahtevek - materialno procesno vodstvo in njegove meje - sodba presenečenja - presenetljiva pravna podlaga - vsebina izreka sklepa v sporu zaradi motenja posesti - sprememba prvostopenjske odločitve
V obravnavanem primeru je tožeča stranka postavila restitucijski in prepovedni zahtevek. V restitucijskem zahtevku je določno zahtevala vzpostavitev prejšnjega stanja na način, da bodo tožniki lahko na enak način kot pred motenjem posesti prosto dostopali preko nepremičnin toženih strank do svoje nepremičnine. Ugotovitev in opredelitev dejanskega načina motenja posesti v restitucijskem delu tožbenega predloga (dvig zapornice) je bila nepotrebna. Ob ugotovitvah, da so izpolnjeni vsi zakonski pogoji za zahtevano posestno varstvo, pa zgolj zato ni mogoče v celoti zavrniti tožbenega zahtevka.
Dolžnost toženk je, da vzpostavita takšno posestno stanje, ki bo tožnikom ponovno omogočalo zatrjevani in ugotovljeni način izvrševanja soposesti: torej prosto dostopanje z vozili po nepremičnini toženih strank do dvorišča tožečih strank. Način, na kakršnega bosta zagotovili prosto dostopanje tožnikom, pa je v domeni toženih strank, pri čemer dejstva o tem ne sodijo v izrek sodne odločbe.
uporabnina za nepremičnino - uporabnina in uporaba solastne stvari - uporabnina za stanovanjsko hišo v solastnini - višina uporabnine - prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku - neprerekana dejstva
V tej pravdi, ko gre za vprašanje uporabnine, v nobenem primeru ni več mogoče uveljavljati razlogov, ki bi jih stranka lahko uveljavljala v izvršilni zadevi, v kateri je tožnica pridobila solastninsko pravico na nepremičnini.
Ker je bilo ugotovljeno, da tožnici uporabo preprečuje toženka kot solastnica (in njen mož), je tožbeni zahtevek za uporabnino utemeljen.
udeležba intervenienta - vstop v pravdo - pritožbeni postopek - rok za pritožbo - pritožbeni razlog - kršitev pravice do obravnavanja pred sodiščem - konkretizacija pritožbenih navedb
Intervenient mora sprejeti pravdo v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo (prvi odstavek 201. člena ZPP). Ker se je pritožnica tožeči stranki pridružila šele v pritožbenemu postopku, ne more uspeti s pritožbenim razlogom, da ji ni bila dana možnost obravnavanja v postopku pred sodiščem prve stopnje (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).
V preostalem delu pritožba konkretnih kršitev sodišču prve stopnje ne očita, čeprav je na pritožnici breme utemeljitve pritožbe (3. točka 335. člena ZPP). Ker pritožnica konkretno ni navedla, katera dejstva so v izpodbijani sodbi zmotno ugotovljena, kateri razlogi glede odločilnih dejstev so izostali, kateri razlogi so v nasprotju s predloženimi dokazi, je pritožba v preostalem delu brez razlogov, višje sodišče pa se je omejilo na preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00071068
ZNP-1 člen 42. ZPP člen 365, 365/1.
začasna odredba o stikih - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - pravni interes za pritožbo
Glede na to, da je sodišče druge stopnje prejelo pritožbo v obravnavo šele 6. 10. 2023, predlagatelj tudi v primeru, če bi sodišče druge stopnje njegovi pritožbi ugodilo, od odločitve o pritožbi ne bi imel nobene koristi, ker je obdobje od 10. do 20. 8. 2023 že zdavnaj minilo.
ZDR-1 člen 77, 114, 118, 118/1, 118/2. ZPP člen 18, 274, 328, 328/1, 328/4. OZ člen 280, 280/1.
sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - višina denarnega povračila - delavec pred upokojitvijo - obračun davkov in prispevkov - pogoji za izdajo popravnega sklepa
Ker ZDR-1 ne določa, da v primerih ugotovljene nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi delavcev, ki uživajo posebno pravno varstvo pred odpovedjo, sodna razveza ni mogoča, niti ne določa kakršnih koli dodatnih pogojev za dopustnost sodne razveze pri teh delavcih, je treba tudi v teh primerih presojati utemeljenost predloga za sodno razvezo le glede na vse okoliščine in interes obeh pogodbenih strank. Te je sodišče raziskalo in pravilno presodilo, da ni ovire za sodno razvezo.
Veljavnega nadaljevanja iste skupščine ne moreta predstavljati obe izvedeni seji skupščin, temveč zgolj ena od njiju. Prekinjena skupščina se namreč nadaljuje in zaključi na podlagi prvotnega sklica. Smisel skupščine, ki je sklicana in se po prekinitvi izvede ter zaključi, je v tem, da je to ena skupščina.