ZKP člen 12, 12/1, 12/4, 371, 371/2.. URS člen 29, 29-2.
relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravica do poštenega sojenja - načelo enakosti orožij - pravica do obrambe z zagovornikom - pravica do materialne obrambe - pravica do priprave na obravnavo - zloraba (procesne) pravice
Obsojenka s tem, ko je preklicala pooblastilo prvi zagovornici in pooblastila za obravnavo drugega zagovornika, ni zlorabila pravic v postopku, temveč je želela le, da bi se na obravnavi zagovarjala s strokovno pomočjo zagovornika, kar je njena ustavna pravica. Nobenega dvoma tudi ni, da ima zagovornik, ki je dolžan s svojim pravnim znanjem in izkušnjami pomagati obdolžencu pri obrambi in je hkrati samostojen subjekt kazenskega postopka, pravico in dolžnost pripraviti se na obravnavo, za kar potrebuje tudi ustrezen čas (v skrajšanem postopku tri dni). Zato bi moralo sodišče predlogu zagovornika za preložitev obravnave ugoditi in razpisano glavno obravnavo preklicati. Ker tega ni storilo, je obsojenki kršilo pravico do obrambe. Pravna jamstva, ki so našteta v 29. členu Ustave niso samostojna kategorija, temveč predstavljajo predvsem merilo poštenega kazenskega postopka, pri čemer je pravica do obrambe s pomočjo zagovornika bistveni element pravice do poštenega sojenja, katere namen je, kot je bilo že poudarjeno, zagotoviti dejansko enakost strank v kazenskem postopku. S tem, ko sodišče v konkretnem primeru obdolženki tega ni omogočilo, je kršilo določbo drugega odstavka 371. člena ZKP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - izločitev sodnika
Toženec s predlogom za izločitev sodnice, ki ji je zadeva dodeljena v reševanje, ni uspel in očitno šteje, da enaki razlogi omogočajo prenos pristojnosti na drugo sodišče. Razlogi so različni, toženec pa ne navaja nobenih okoliščin, ki bi se nanašale na objektivno nepristranskost sodišča.
ZPP člen 86, 86/4, 367, 367/4, 367b, 367b/3, 374, 374/2. ZIZ člen 10.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - postulacijska sposobnost - laična vloga - opravljen državni pravniški izpit - dovoljenost revizije v postopku izvršbe - nepopolna vloga - obvezne priloge - sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča - odločba sodišča prve stopnje - vrednost spornega predmeta - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Izpodbijana odločba je odločba sodišča prve stopnje. Predlog za dopustitev revizije je možno vložiti zoper pravnomočno sodbo izdano na drugi stopnji oziroma zoper sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan. Takšna odločba mora biti predlogu tudi priložena (tretji odstavek 367.b člena ZPP), česar predlagateljica ni izpolnila, zato je predlog nepopoln.
V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (tretji odstavek 86. člena ZPP). Izjemoma sme pravdna dejanja v tovrstnem postopku opravljati stranka sama ali njen zakoniti zastopnik v primerih, če imata opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP).
Izpodbijani del odločbe sodišča druge stopnje ne presega 2.000 EUR, zato predloga Vrhovno sodišče ne more dopustiti (četrti odstavek 367. člena ZPP). Prav tako revizija ni dovoljena zoper (pravnomočno) odločbo, izdano v postopku izvršbe in zavarovanja (prvi odstavek 10. člena ZIZ).
SPZ člen 109. ZLNDL člen 5. SZ-1 člen 5. ZPDS člen 2, 3.
izbrisna tožba - lastninjenje - družbena lastnina - prenos pravice uporabe - večstanovanjska stavba - nastanek etažne lastnine - investitor - nevknjižena lastninska pravica - posamezni del stavbe - prostori hišnega sveta
Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje izhaja, da je bila toženka investitor gradnje večstanovanjske stavbe, v kateri se nahaja sporni prostor, in da je toženka sporni prostor od zaključka gradnje imela v posesti ter ga je kot poslovni prostor dajala v najem. Navedena dejstva tudi po oceni Vrhovnega sodišča utemeljujejo sklep, da sporni prostor ni postal del skupnih prostorov večstanovanjske stavbe in da je imela toženka na njem kot na samostojnem delu stavbe pravico uporabe, ki se je na podlagi 5. člena ZLNDL preoblikovala v lastninsko pravico.
predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog - obrazložitev predloga - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - odstop od sodne prakse - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije je konkretna in natančna opredelitev pravnega vprašanja glede uveljavljanih bistvenih kršitev postopka izpodbijane sodbe. Vloga, ki zgolj zatrjuje (in obrazlaga), da je izpodbijana sodba procesnopravno nepravilna, praviloma ne zadosti zakonskim zahtevam o vsebini predloga za dopustitev revizije.
Predlagateljeve trditve glede odstopa od sodne prakse so neobrazložene in pavšalne.
ZKP člen 372, 372-1, 358, 358-1, 426.. KZ-1 člen 135, 135/1, 135/2.. URS člen 34.
kaznivo dejanje grožnje - grožnja s kaznivim dejanjem - zakonski znaki kaznivega dejanja - napad na življenje in telo - resna grožnja - občutek ogroženosti
Da so zakonski znaki pri kaznivem dejanju grožnje izpolnjeni, ne zadošča, da se je oškodovanec počutil ogroženega. Iti mora za dejanje, ki je glede na njegovo naravo in intenziteto objektivno zmožno povzročiti občutek strahu za življenje ali telesno celovitost oškodovanca.
Obsojenka je z zapisom o tem, da je njen soprog nepredvidljive narave in da ne želi, da bi pristal v zaporu, udejanjila zakonske znake kaznivega dejanja grožnje. Jasen je namreč namig, da bi bila zaporna kazen lahko obsojenkinemu možu izrečena zaradi dejanj, ki bi ogrozile življenje in telo oškodovancev.
Utemeljeno pa vložnik opozarja, da del pisma, v katerem obsojenka oškodovanca označi za "morilca" njenih otrok in ju opozarja, da bosta odgovarjala, če se bodo ti znašli na cesti, ne pomeni grožnje v smislu prvega odstavka 135. člena KZ-1.
URS člen 22. ZUS-1 člen 59, 59/2-1, 75, 75/3. ZPP člen 339, 339/2-14, 339/2-15.
pravica do izvedbe dokaza - vnaprejšnja dokazna ocena
Očitek tako imenovane protispisnosti je v upravnem sporu upoštevna na podlagi določbe tretjega odstavka 75. člena ZUS-1.
Ker je pravica do izvajanja dokazov varovana z 22. členom Ustave, je njeno kršitev poleg primerov, določenih v tretjem odstavku 75. člena ZUS-1, treba opredeliti kot absolutno bistveno kršitev pravil postopka upravnega spora.
dovoljenost revizije - davek na dodano vrednost - vrednostni kriterij - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice - trditveno in dokazno breme - navedba vrednosti spornega predmeta
Revident je na naslovni strani revizije zapisal vrednost spora, a je v obrazložitvi glede dovoljenosti izrecno navedel, da jo vlaga iz razloga po 2. in 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Upoštevaje revidentovo trditveno in dokazno breme je s tem omejil presojo izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije na omenjeni določbi drugega odstavka 83. člena ZUS-1, na ta način pa v primeru sprejema revizije v obravnavo tudi njeno vsebinsko presojo.
Revident z navedbami glede dovoljenosti revizije ni zadostil standardu natančnosti in konkretiziranosti opredelitve pomembnega pravnega vprašanja, saj to v reviziji sploh ni izpostavljeno.
Revident mora obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati.
ZUS-1 člen 23, 24. ZPP člen 105a, 120. ZST-1 člen 34.
pritožba - vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka
V skladu z ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča je institut vrnitve v prejšnje stanje dopustno uporabiti tudi v primerih zamude roka za plačilo sodne takse.
Ker je pritožnica podala predlog za vrnitev v prejšnje stanje po poteku več kot treh mesecev od zamude, je njen predlog prepozen in tako nedovoljen, vendar iz drugih razlogov, kot jih navaja sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZUP člen 164, 185, 185/1, 188. ZDavP-2 člen 10, 76, 76/3. URS člen 22, 27, 29.
dovoljena revizija - vrednostni spor - pravica do odbitka vstopnega DDV - subsidiarno dokazno sredstvo - pravica do poštenega postopka - obtožba - privilegij zoper samoobtožbo - domneva nedolžnosti - davčni inšpekcijski nadzor - izjava stranke kot dokaz - dolžnost govoriti resnico - dokaz z zaslišanjem strank - dedni dogovor v nasprotju s prisilnimi predpisi - izvedba dokaza z zaslišanjem strank
Revident v konkretnem davčnem upravnem postopku, ki ni kaznovalne narave, ne more utemeljiti kršitve domneve nedolžnosti in privilegija zoper samoobtožbo iz 27. oziroma 29. člena Ustave, saj ga kot kazenskopravni ustavni procesni jamstvi v tem postopku ne varujeta. Tudi sicer je obravnavani privilegij dan le fizičnim osebam. Izjava stranke kot dokazno sredstvo (188. člen ZUP), je od pričanja bistveno drugačna v tem, da je subsidiarno, zaradi take narave dokaza pa je izjavo stranke mogoče izvesti le na predlog same stranke oziroma ob njenem (izrecnem ali konkludentnem) soglasju na pobudo uradne osebe, ki vodi postopek. Ob tem pa je zaradi manjše kvalitete dokaza posebej poudarjena ocena verodostojnosti dane izjave po načelu proste presoje dokazov (drugi odstavek 188. člena ZUP).
Stranka lahko po ZUP podaja svoje izjave le po svoji volji, če pa jih, mora govoriti resnico.
Za možnost posega v pravico do poštenega postopka iz 22. člena Ustave bi šlo le, če bi se zoper stranko za dosego njene izpovedbe (lahko) uporabila prisilna sredstva. Ker glede na obrazloženo ureditev ZUP tega sploh ne omogoča, se vprašanje ustavnosti zakonske ureditve ne zastavi.
V davčnih postopkih je treba upoštevati, da je obveznost razkritja določenih podatkov (o dohodku in premoženju) za namene izračuna oziroma določitve višine davka skupna značilnost vseh davčnih sistemov in bi si bilo težko predstavljati njihovo delovanje brez tovrstne dolžnosti.
ZKP člen 167, 167/1, 201, 201/2, 201/3, 205, 205/2.. URS člen 23, 23/1.
pripor - podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS - predlog za podaljšanje pripora - koluzijska in ponovitvena nevarnost - obrazložitev predloga - priporni razlogi - trajanje pripora pred vložitvijo obtožnega predloga - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Državna tožilka ne obrazloži, v čem objektivne okoliščine, to je način izvršitve kaznivega dejanja, teža dejanja ali okoliščine, v katerih naj bi bilo kaznivo dejanje storjeno, utemeljujejo sklep o nevarnosti ponovitve. Le zatrjevanje, da je obdolženec v dveh kazenskih postopkih, kar je bistvo tožilkinega predloga za podaljšanje pripora v zvezi z nevarnostjo ponovitve kaznivega dejanja, pa tudi ne utemeljuje sklepanja o subjektivnih okoliščinah, ki so potrebne za presojo, ali je nevarnost ponovitve istovrstnega, to je specifičnega kaznivega dejanja, podana, saj državna tožilka ne navede nobenih povezovalnih okoliščin v zvezi z obravnavanim kaznivim dejanjem. Vrhovno sodišče tako ugotavlja, da nevarnost ponovitve kaznivega dejanja v predlogu ni obrazložena do te mere, da bi omogočala sklep o pripornem razlogu po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP.
predlog za dopustitev revizije - poslovna sposobnost - ugotovitveni sklep - učinek procesnih dejanj - vloga poslovno nesposobne osebe
Vloga pravdno nesposobne osebe nima pravnih učinkov. Ker ne gre za nobenega izmed položajev iz 343. člena ZPP, sodišče takšne vloge niti ne zavrže, namreč zgolj ugotovi obstoječe pravno dejstvo.
ZPP člen 105, 105/1, 108, 336, 379. ZST-1B člen 1. ZST-1 člen 1.
vloge v postopku - predlog za oprostitev plačila sodne takse - izjava o premoženjskem stanju - nepopolna vloga - poprava vloge
Po presoji Vrhovnega sodišča je predložena izjava o premoženjskem stanju vloga. Nižji sodišči sta torej napačno uporabili procesne določbe 105. člena ZPP.
Vrhovno sodišče je ocenilo, da razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je predlog zavrnilo. Zoper odločitev o stroških postopka (peto predlagano vprašanje) pa revizija niti ne bi mogla biti dovoljena.
prodaja poslovnega deleža - skupni namen pogodbenikov - causa - razveza prodajne pogodbe - spremenjene okoliščine
Sodišči sta ocenili, da je bil skupen namen pogodbenih strank le, da toženca tožniku za dogovorjeno kupnino prodata vsak svoj poslovni delež v višini 20,0005 %. Sodišči sta navedli, da je bilo zapisano, da naj bi toženca od pok. B. B. pridobila še del njegovega poslovnega deleža in da v primeru, če tožniku uspe to realizirati v poslovnem registru, toženca od tožnika ne moreta zahtevati dodatnega plačila, vendar sta ocenili, da toženca nista štela, da je ta okoliščina bistvena zato, da bo namen pogodbe dosežen. Odločili sta tudi, da ekvivalenca dajatev ni porušena, ker je bila kupnina izrecno dogovorjena za delež 20,0005 % in zato morebitna pridobitev ali nepridobitev dodatnega deleža pok. B. B. na višino kupnine glede na vsebino zapisa dogovora v pogodbi ni vplivala.
Sodišče druge stopnje je pravilno presojalo, ali nekorektno ravnanje bivših družbenikov in to, da se je naknadno izkazalo, da so nekatere terjatve neizterljive, lahko predstavlja spremenjene okoliščine v smislu 112. člena OZ. Pravilno je odločilo, da gre za normalni poslovni riziko. Glede na povzete dejanske ugotovitve v obravnavani zadevi je pravilna tudi odločitev, da ni mogoče uporabiti določbe 116. člena OZ, ki se nanaša na primere, ko obveznosti iz naravnih (uničenje stvari) ali pravnih razlogov (naknadna pravna prepoved) ni mogoče izpolniti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VS00005455
ZPP člen 41, 41/1, 367, 367/2, 367/3, 367/5, 370, 370/3, 377, 380, 380/2. URS člen 34, 35, 39, 39/1. OZ člen 131, 179.
povrnitev škode - nestrokovno zastopanje odvetnika - odškodninska odgovornost odvetnika - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - pravno priznana škoda - razžalitev dobrega imena in časti v medijih - kršitev osebnostnih pravic - duševne bolečine zaradi kršitev pravic osebnosti - kolizija ustavnih pravic - pravica do osebnega dostojanstva - pravica do svobode izražanja - pravica javnosti do obveščenosti - žaljiva vsebina - objektivna žaljivost - razlogi za revizijo - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - navadno sosporništvo
Nedvomno je sporočilo, da je tožnica morebiti povezana s pogostimi smrtmi varovancev, celo zaradi pridobitve premoženjske koristi, žaljivo, tako kot tudi vprašanje, če je tožnica kriva za smrt starostnikov.
Žaljiva informacija ali vrednostna sodba je dopustna le, če ima podlago v dejstvih. Kadar te povezave ni, ni na mestu.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Iz revizije je jasno razvidno, da toženec izpodbija le odločitev višjega sodišča v delu, ki se nanaša na zvišanje ugotovljenega tožničinega deleža iz 1/4 na 1/2. To pa pomeni, da znaša vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe manj kot 25.000,00 EUR (torej manj kot 1/2 od 50.000,00 EUR) in zato ne presega praga za dovoljenost revizije po drugem odstavku 367. člena ZPP.
DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00005423
SZ člen 117, 117/1, 123, 147, 147/3. ZDen člen 88. URS člen 33.
privatizacija stanovanj - stanovanjska pravica - pravica do odkupa stanovanja - zahteva za odkup stanovanja - odkupno upravičenje - prekluzivni rok - rok za uveljavljanje pravice do odkupa - prodajna pogodba - dolžnost sklenitve pogodbe - kontrahirna dolžnost - opcija - oblikovalna pravica - denacionalizacijski postopek - začasna prepoved razpolaganja s premoženjem, ki je predmet denacionalizacije - zavrnitev zahteve za denacionalizacijo - smrt imetnika stanovanjske pravice - dedovanje pravice do odkupa stanovanja - enakopravnost dedičev - dopuščena revizija
V obravnavani zadevi pa je imetnik stanovanjske pravice, A. A., umrl še pred pravnomočnim zaključkom denacionalizacijskega postopka, torej pred uresničitvijo opcijskega predpogoja. Ker se opcijski predpogoj (kot odložni pogoj) ni uresničil, tudi opcijska izjava (zahteva za odkup z dne 30. 10. 1991) ni imela pravnih učinkov. Za razliko od imetnice stanovanjske pravice v zadevi št. II Ips 204/97, ki je bila ob smrti nosilka premoženjske pravice do odkupa stanovanja, ker je, kar je kot nosilni razlog navedeno v predzadnjem odstavku sodbe št. II Ips 204/97, "[...] že pred njeno smrtjo nastopila dolžnost tožene stranke prodati sporno stanovanje", on ob svoji smrti ni imel podedljive pravice do odkupa stanovanja. Zato je tudi njegova soproga in za njo tožnica nista mogli podedovati. Pridobiti bi jo morali izvirno. Za to sta imeli na voljo rešitev, predvideno v 123. členu v povezavi s 147. členom SZ.
V primerjavi s tistimi imetniki stanovanjske pravice, kjer denacionalizacijskega postopka ni bilo, so bili vsi imetniki stanovanjske pravice na stanovanjih, glede katerih je obstajala dolžnost vrnitve, že zaradi samega teka denacionalizacijskega postopka in z njim povezanega odloga privatizacije v slabšem položaju. Vendar neenakost v teh primerih ni bila nerazumna in ni bila brez utemeljitve v naravi stvari.