izstavitev zemljiškoknjižne listine - pridržna pravica - izvrševanje pridržne pravice v zvezi z nepremičnino
Smisel pridržne pravice po 286.čl. ZOR je v tem, da stranka, ki je upnik zapadle denarne terjatve, lahko zavaruje izpolnitev svoje terjatve tako, da pridrži stvar, ki je last dolžnika in s tem prisili svojega dolžnika k vzajemni izpolnitvi obeh obveznosti. V skrajnem primeru se lahko poplača iz vrednosti pridržane stvari, podobno kot pri zastavi. Zato ni utemeljeno odrekati toženki pravice, da uveljavi pridržno pravico v položaju, ko ima vknjiženo lastninsko pravico na nepremičnini, ki jo mora tožniku vrniti. Pri tem ni utemeljenih razlogov, da pridržna pravica ne bi veljala tudi za nepremičnine.
ZPP (1977) člen 37, 37/2, 186, 186/2, 382, 392.ZOR člen 557.
revizija - dovoljenost revizije - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov z različno podlago - opustitev navedbe vrednosti spornega predmeta v tožbi - posojilo
Tožnica je s tožbo uveljavljala dva zahtevka: obligacijskopravnega (zaradi vrnitve posojila) in stvarnopravnega (zaradi ugotovitve solastnine na traktorju in uporabe). Zahtevka imata tako različno podlago. Kadar je podlaga različna, se določi pristojnost sodišča po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 37. člena ZPP). Dovoljenost revizije, kadar predmet tožbenega zahtevka ni denarna terjatev, pa je odvisna od navedbe vrednosti posameznega spornega predmeta (drugi odstavek 186. člena ZPP). Navedba vrednosti je potrebna zaradi določbe 382. člena ZPP. Po tretjem odstavku tega člena namreč revizije ni v premoženjskih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev, če vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi, ne presega določenega zneska (sedaj mora presegati vrednost 80.000,00 SIT). Ob takem stanju bi morala tožnica že v tožbi navesti vrednost spora, ki se je nanašal na zahtevek o traktorju. Ker pa tega ni storila, si pravice do revizije ni zagotovila.
ZOR člen 557, 558, 559, 560, 561, 562, 563, 564, 565, 566.
posojilo - igra na srečo - skupen vložek v igro - obveznosti posojilojemalca - vrnitev posojila - odložni pogoj
Toženec se je udeležil igre s tožničinim prispevkom, ki bi ga moral vrniti, če bi igra prinesla uspeh. Dobitek, ki bi presegel vložek v igro, pa bi se med strankama razdelil v sorazmerju z vložkom vsake od strank. Takšno pravno razmerje med strankama ima nekatere značilnosti posojilne pogodbe z obveznostjo vrnitve posojenega zneska pod odložnim pogojem. Dogovor o delitvi dobitka v sorazmerju z vložkom pa vsebuje elemente pogodbe o skupnem vlaganju v igro. V celoti gledano gre za pravno razmerje z elementi obeh navedenih pogodb.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3-8, 12, 12/1.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - članstvo v društvu za izvrševanje kaznivih dejanj iz 2.čl. ZKLD - prepovedan prehod čez državno mejo - poskus - pripravljalno dejanje
V opisu dejanja po 8.tč. 3.čl. ZKLD bi morala biti navedena obstoječa, določena združba, ki bi imela cilj iz 1.odst. 2.čl. ZKLD, in nadalje bi moralo biti izkazano, da se je obsojenka hotela pridružiti takšni združbi.
ZOR člen 26, 27, 28, 73.SZ člen 117, 117/1. ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O POGOJIH ZA PRODAJO STANOVANJSKIH HIŠ IN STANOVANJ V DRUŽBENI LASTNINI (1988) člen 6.
prodajna pogodba - upravičenci za odkup stanovanj v družbeni lasti pred uveljavitvijo SZ - privatizacija stanovanj po členu 117/1 SZ - lastninska pravica - pridobitev - sklenitev pogodbe - soglasje volj - izjava volje - obličnost
Ko je V. 20.11.1990 sklenila prodajno pogodbo z J. R., je veljal Zakon o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Ur.l. SRS, 38/86), ki je v svoji prvotni obliki omogočal odkup stanovanja le imetniku stanovanjske pravice, toda novela (Ur.l. SRS, 46/88) je spremenila 6. člen Zakona. Od spremembe Zakona je bilo mogoče prodati zasedeno stanovanjsko hišo ali stanovanje imetniku stanovanjske pravice, s soglasjem imetnika stanovanjske pravice pa tudi uporabniku te stanovanjske hiše ali stanovanja. Za izjavo je zakon določal strogo obličnost (pisna oblika, overjena pri sodniku), sicer je bila pogodba nična. Šele SZ je krog upravičencev do odkupa zasedenega stanovanja ali stanovanjske hiše razširil na ožje družinske člane in tedaj bi bilo ob dopolnitvah prodajne pogodbe mogoče prenesti lastninsko pravico vsaj na tožnico. Zato tožnika sprva, t.j. do uveljavitve SZ ne bi mogla kupiti spornega stanovanja od J. R., kasneje, ko bi bilo to mogoče, pa jima pok. V. tega ni omogočila.
STANOVANJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - STVARNO PRAVO
VS03874
SZ člen 116, 116/3, 117, 117/1. ZTLR člen 43.ZZK člen 101.
privatizacija stanovanj - pridobitev lastninske pravice - preureditev ali nadzidava skupnih prostorov v stanovanjski hiši - materialna vlaganja - izbrisna tožba
Za vpis lastninske pravice na stanovanjih, pridobljenih s preureditvijo ali nadzidavo skupnih prostorov, mora biti izpolnjena ena od nadaljnjih dveh predpostavk: da je bila preureditev opravljena na podlagi gradbenega dovoljenja oziroma odločbe o dovolitvi priglašenih del. Ta pravna podlaga v obravnavanem sporu ni podana, ker sta sodišči nižjih stopenj ugotovili, da toženec za gradbene posege na podstrešju ni imel navedenih odločb. Poleg tega pa predmet pridobitve lastninske pravice na navedeni način ne morejo biti stanovanja, na katerih je stanovalec imel stanovanjsko pravico.
Lastninsko pravico na takih stanovanjih je lahko prejšnji imetnik stanovanjske pravice pridobil na podlagi privatizacijskih določb SZ (117. in naslednji členi SZ). Če pa je tak stanovalec za pridobitev stanovanjske pravice prispeval dodatna sredstva, lahko ob izpolnjenih predpostavkah iz tretjega odstavka 116. člena SZ zahteva od lastnika priznanje solastniškega deleža na stanovanju v sorazmerju s svojo vlogo.
zahteva za varstvo zakonitosti - pritožba - meje preizkusa sodbe prve stopnje - kršitve, na katere sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti
Sodišče druge stopnje vselej odloča o pritožbi - brez pritožbe v nobenem pogledu ne more preizkusiti sodbe prve stopnje. Ko odloča o pritožbi, obravnava pritožbene razloge, poleg tega pa po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odst. 354.čl. ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava (2. odst. 365.čl. ZPP). To pomeni, da ugodi pritožbi, če ugotovi razloge, ki jih določa 2. odst. 365.čl. ZPP, četudi jih pritožnik ne uveljavlja. V obrazložitvi pa mora navesti, ali je odločalo o pritožbi na podlagi razlogov, ki jih uveljavlja pritožnik, ali pa na podlagi razlogov, ki jih mora upoštevati po uradni dolžnosti.
Ker je tožnik na začasnem delu v tujini, ni mogoče šteti, da dejansko živi v Sloveniji, če prihaja v Slovenijo le občasno, to je med daljšimi prazniki in dopustom, sicer pa zadovoljuje vse svoje bistvene življenjske potrebe izven Slovenije.