Po 6. odstavku 110. člena KZ se sme, če stori obsojenec v času pogojnega odpusta kaznivo dejanje, ki ima za posledico preklic pogojnega odpusta, pa se to s sodbo ugotovi šele po njegovem preteku, pogojni odpust preklicati najpozneje v enem letu, odkar je čas pogojnega odpusta pretekel.
objektivna odgovornost - ravnanje oškodovanca - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - deljena odgovornost - domneva vzročnosti - oprostitev odgovornosti - kdo odgovarja za škodo - skok z vlaka
Čeprav odgovornost tožene stranke za tožnikovo škodo sicer temelji na Zakonu o prevoznih pogodbah v železniškem prometu (Uradni list SFRJ, št. 2/74, ki se na podlagi ustavnega zakona še vedno uporablja kot republiški predpis, Uradni list SFRJ, št. 17/90, Ur.l. RS, št.
1/91-I), pa uporaba ZOR pripelje do enakega rezultata. V specialnem zakonu je v 18. členu namreč določeno, da je prevoznik odgovoren za škodo, ki nastane zaradi smrti, okvare zdravja ali poškodbe potnika, razen če dokaže, da je bila škoda povzročena z dejanjem potnika ali iz zunanjega vzroka, ki ga ni bilo mogoče pričakovati, se mu izogniti ali ga odvrniti.
Skoki z vozečega vlaka so dovolj pogosti, da jih tožena stranka mora predvidevati.
Pri presoji ekskulpacije v železniškem prometu je potrebno upoštevati vse značilnosti železniškega prometa, to je zlasti vožnjo po tirih in veliko maso železniške kompozicije, ki bistveno omejujeta možnosti preprečevanja nastanka škode v že nastalih nevarnih situacijah. Zato je treba presojo preprečljivosti škodnega dogodka v železniškem prometu presojati po najstrožjem merilu - merilu skrajne skrbnosti. To pa ne velja za ravnanje oškodovanca. Njegovo ravnanje in s tem soodgovornost je treba presojati ob upoštevanju merila povprečne skrbnosti. Zato je potrebno strožje presojati tudi varnostne ukrepe, ki jih mora nosilec dejavnosti, to je tožena stranka, upoštevati, ko izvaja svojo gospodarsko dejavnost.
rok za vložitev tožbe - privatizacija stanovanj - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe - prekluzivnost roka - rok za uveljavljanje pravice do odkupa
SZ določa v 123. členu prekluzivni rok za zahtevo in ne tožbo. Če je ta zahteva postavljena pravočasno, je mogoče vložiti tožbo v splošnem zastaralnem roku". To pomeni, da lahko upravičenec tožbo, potem ko je zahteva zavrnjena (le takrat je tožbo sploh treba vložiti), vloži v petih letih (in ne v 15 dneh). Pomeni pa tudi, da rok iz 128. člena SZ ni prekluziven.
Pomen roka iz 4. odstavka 128. člena SZ obravnaval že v letu 1992 na razširjeni evidenčni seji dne 25. in 26.11.1992 (glej SIF, št. 11/92, str.13).
nezmožnost izpolnitve, za katero ne odgovarja nobena stranka - razveza pogodbe
Nižji sodišči sta ugodili podrejenemu tožbenemu zahtevku na ugotovitev, da je razvezana kupoprodajna pogodba za osebni avtomobil, katere izpolnitev je onemogočena na toženčevi strani. Pri tem sta sodišči uporabili za toženca relativno ugodno določilo 137. člena ZOR, po katerem ugasne obveznost, če je njena izpolnitev postala nemogoča zaradi dogodka, za katerega ni odgovorna niti prva, niti druga stranka dvostranske pogodbe. Določilo 138. člena ZOR bi lahko uporabili le v škodo tožene stranke, saj sta ugotovili, da tožnik ni zakrivil ničesar, medtem ko je na toženčevi strani obstajala okoliščina, ki je onemogočila registracijo in uporabo avtomobila.
razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - nepreskrbljeni zakonec - simbolična preživnina - nepreskrbljenost zakonca kot pravni standard
Nepreskrbljenost zakonca kot dejstvo socialnega stanja je pravni standard, ki nujno vsebuje tudi prognozo socialne varnosti, torej dejstev, ki bodo v bodoče bolj ali manj gotovo obstajala. Vsebino pravnega standarda napolnjuje sodna praksa, ki je prav na podlagi 81. člena ZZZDR pričela prisojati takoimenovano simbolično preživnino. Namen prisoje take preživnine ni v zagotovitvi sredstev za preživljanje razvezanega zakonca ob sami razvezi zakonske zveze, ampak v zagotovitvi njegove bodoče socialne varnosti.
ZPP (1977) člen 4, 277, 299, 354, 354/2-7.ZOR člen 154, 154/1, 173, 178, 178/1.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - procesna dejanja strank - povzročitev škode - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - krivdna odgovornost
Uvodoma je treba pojasniti, da pravdni stranki opravljata procesna dejanja z vlogami ali ustno na obravnavi, ta dejanja pa so časovno omejena z roki in naroki. Namen rokov in narokov je koncentracija postopka, kajti pravda se mora pomikati od stadija do stadija k svojemu koncu. Roki in naroki omogočajo tak razvoj zaradi avtomatične izključitve tistih dejanj, ki niso opravljena pravočasno. Postopek teče dalje in upošteva se le to, kar je bilo opravljeno.
S pripravljalnimi vlogami ali spisi se doseže načelo koncentracije postopka in po določilih 277. člena in 299. člena ZPP lahko stranki pošiljata pripravljalne vloge med pripravami za glavno obravnavo in med posameznimi naroki glavne obravnave. Toda sodišče odloči o tožbenem zahtevku praviloma na podlagi ustnega, neposrednega in javnega obravnavanja (4. člen ZPP), torej je odločilno tisto procesno gradivo, ki je pravočasno podano na glavni obravnavi.
nezakonita uporaba stanovanja - tožba na izpraznitev stanovanja
Toženca v času uveljavitve Stanovanjskega zakona, to je 19.10.1991 (Uradni list RS, št. 18/91-23/96), nista imela statusa imetnika stanovanjske pravice. Kasnejšo pridobitev pravice do bivanja v stanovanju z morebitno sklenitvijo najemne pogodbe s tožečo stranko pa tudi zatrjevala nista. Prav tako nista zatrjevala kakšnega drugega pravnega naslova, na podlagi katerega bi upravičeno bivala v stanovanju.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - domneva vzročnosti - oprostitev odgovornosti - ravnanje oškodovanca - deljena odgovornost - nesreča pri delu - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in skaženosti
Tožnica se je kot izkušena delavka morala zavedati, da je delo z etiketirnim strojem nevarno in da se mora držati pravil, ki so določena za njegovo obratovanje. Ne gre namreč prezreti, da je tožnica zavestno posegla v delujoči stroj in da ni prišlo do nesreče zaradi morebitne nerodnosti, slučaja ali nehotene vključitve stroja, ki bi bila v vzročni zvezi s pomanjkanjem varovalne plošče. Tudi ni bilo ugotovljeno, da bi varovalna plošča povsem preprečevala poseg v stroj. Nasprotno, ugotovljeno je bilo, da poseg kljub plošči ne bi bil izključen, čeprav bi bil težji in bolj rizičen.
ZPP (1977) člen 221, 221/2, 352, 352/1, 365, 385, 385/3.
revizija - izpodbijanje dejanske podlage v reviziji - pritožba - meje preizkusa - ocena v postopku priznanega in nato zanikanega dejstva
Potrebno je opozoriti na 2. odstavek 221. člena ZPP, ki določa, da sodišče presodi po prostem prepričanju, upoštevajoč vse okoliščine, ali naj se šteje za priznano ali izpodbijano dejstvo, ki ga je stranka najprej priznala, potem pa popolnoma ali deloma zanikala ali pa omejila priznanje s tem, da je dodala druga dejstva. Ta določba ni upoštevna le v postopku na prvi stopnji, ampak tudi na drugi stopnji. Upoštevati jo je moralo tudi sodišče druge stopnje pri izpodbijani odločitvi. Njegov odgovor na pritožbene dejanske in dokazne novote pomeni, da je njihovo tehtnost ocenilo tako, da ne morejo vzbuditi dvoma o pravilnosti dejanske podlage sodbe sodišča prve stopnje. Taka presoja pa je bila procesno korektna (365. člen v zvezi z 2.
ZOR člen 51, 51/1, 111, 210, 210/2, 210/4. ZTLR člen 23, 23/1.
darilna pogodba - podlaga pravnega posla - dopustna podlaga - izpodbojne pogodbe - pridobitev lastninske pravice - nastanek nove stvari s spojitvijo, mešanjem - vlaganja v solastno stvar
Če so stvari, ki pripadajo različnim lastnikom, tako spojene ali pomešane, da se ne dajo več ločiti brez znatne škode ali brez nesorazmernih stroškov, nastane na novi stvari solastninska pravica dotedanjih lastnikov, in sicer v sorazmerju z vrednostjo, ki so jo imele posamezne stvari ob spojitvi ali pomešanju. Skladno s tem določilom (in naslednjimi o pridobitvi so-lastninske pravice) je potrebno presojati tudi razmerja med solastniki, kadar v solastno premoženje ne vlagajo vsi ampak le nekateri izmed solastnikov, ti pa v znatnem obsegu tako, da s takimi vlaganji pride celo do nastanka nove stvari.
ZPP (1977) člen 40, 40/2, 40/3, 186, 196/2, 382, 382/3.
revizija - dovoljenost revizije - opustitev navedbe vrednosti spornega predmeta v tožbi
Tožnikova dolžnost navesti vrednost spornega predmeta že v tožbi, če je pravica do revizije odvisna od take navedbe, je določena tudi v drugem odstavku 186. člena ZPP in drugem odstavku 40. člena ZPP. Če tožnik tega ne stori, si pravice do revizije ne zagotovi. Navedeno pomanjkljivost bi bilo mogoče odpraviti le še v okoliščinah in na način iz tretjega odstavka 40. člena ZPP.
ZS člen 99, 99/2-1, 101, 101/1-2, 104, 104-2. ZPP (1977) člen 22, 22/2, 22/3.
ugotovitev obsega skupnega premoženja zakoncev - premoženjskopravni spor - pristojnost sodišč - spor o pristojnosti - vezanost na odločitev višjega sodišča o stvarni pristojnosti
"Spor zaradi ugotovitve obsega in deležev na skupnem premoženju zakoncev je premoženjskopravni spor. Zato je zanj stvarno pristojno sodišče, ki je pristojno glede na vrednost spornega predmeta (1.
odstavek 21. člena ZPP, 1. točka 2. odstavka 99. člena in 2. točka (II.) 1. odstavka 101. člena Zakona o sodiščih)".
Odločba sodišča druge stopnje o stvarni pristojnosti veže vsako sodišče, ki mu je pozneje odstopljena ista zadeva, če je sodišče druge stopnje pristojno za odločitev v sporu o pristojnosti med tema dvema sodiščema.
delovno razmerje pri delodajalcu - hujša kršitev delovne obveznosti - znaki disciplinske kršitve - blanketna norma
Samo v primeru, če v internem aktu opredeljena kršitev delovne obveznosti sama ne bi določala elementov disciplinske kršitve, temveč bi se glede posameznih znakov sklicevala na norme z drugih pravnih področij (dopolnilne norme), bi imela veljavo blanketne norme.
premoženjska razmerja zakoncev - skupno premoženje - delitev skupnega premoženja - določitev velikosti deležev
Navedene ugotovitve in zaključki po presoji revizijskega sodišča ne predstavljajo bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP, pač pa zmotnost materialnopravnega izhodišča, da je lahko pravno odločilen za nastanek skupnega premoženja in za določitev deležev razvezanih zakoncev na njem le en sklop vrednostnih prispevkov in sicer tistih, ki se dajo materialno ovrednotiti, od teh pa spet le en (pomembnejši) del (na primer plače in ne ostale oblike prispevanja, kot da je gradnja rezultat zgolj denarnih vlaganj to je plač), zaradi česar je izostala ocena celokupnega vrednostnega prispevanja pravdnih strank k nastanku skupnega premoženja. Po določilu drugega odstavka 59. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) mora sodišče pri določanju deležev vsakega zakonca na skupnem premoženju upoštevati ne le njun dohodek, temveč tudi druge okoliščine, kot na primer pomoč, ki jo zakonec daje drugemu zakoncu, varstvo in vzgojo otrok, opravljanje domačih del, skrb za ohranitev premoženja in vsako drugo obliko dela in sodelovanja pri upravi, ohranitvi in povečanju skupnega premoženja. Oblike sodelovanja v procesu pridobivanja skupnega premoženja so lahko po sodni praksi različne narave, v vsakem oziru pa mora biti upoštevan celoten sklop vseh prizadevanj obeh zakoncev, katerih nasledek je nastanek skupnega premoženja.
odgovornost za obveznosti družbe (podjetja) - spregled pravne osebnosti - solidarna odgovornost ustanovitelja
Določilo 140.a člena zakona o podjetjih - ZP (Ur. list bivše federacije št. 77/88, 40/89 ter 46/90), na katerega se revident sklicuje, se glasi: "če edini delničar delniške družbe, edini član družbe z omejeno odgovornostjo ali edini lastnik zasebnega podjetja s svojimi dejanji ali mešanjem svojega premoženja in premoženja podjetja ustvarja pri drugih videz gospodarske identičnosti s podjetjem, je neomejeno solidarno odgovoren upnikom za obveznosti podjetja." Namen te norme je bil, da se preprečijo zlorabe družbe tako, da se pritegnejo k odgovornosti za njene dejavnosti tisti subjekti, ki stojijo za pravno osebo, kadar so izpolnjeni določeni pogoji (v bistvenem ureja sedaj tak način odgovornosti 6. člen zakona o gospodarskih družbah - Ur. list RS, št. 30/93). Takšna solidarna odgovornost subjekta ob odgovornosti družbe je lahko le izjemna.
Namreč velja načelo, da je pravna oseba samostojni subjekt, ki odgovarja za obveznosti z vsem svojim premoženjem.
ZDSS člen 14, 14/1, 24, 24/1, 75, 75/1.ZPP člen 77.
delovno razmerje v državnih organih - sposobnost biti stranka
Zakon o delovnih in socialnih sodiščih je v individualnih delovnih sporih opustil materialnopravni pojem nasprotne stranke, kot ga je vsebovala določba 1. odstavka 24. člena Zakona o sodiščih združenega dela, ki je z dnem uveljavitve Zakona o delovnih in socialnih sodiščih prenehal veljati (1. odstavek 75. člena). Zato je glede na napotilno normo iz 1. odstavka 14. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih uporabiti določbe Zakona o pravdnem postopku, ki v 77. členu opredeljuje nosilce pravic in obveznosti v procesnem razmerju (pravdne stranke).
ZOR člen 154, 158, 178, 178/1. ZPP (1977) člen 12, 12/3.
oprostilna kazenska sodba - ugotavljanje civilne odgovornosti - povzročitev škode - podlage za odgovornost - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - krivdna odgovornost
Toženec v postopku ni dokazal, da je škoda nastala brez njegove krivde. Zato sta sodišči prve in druge stopnje na podlagi določb prvega odstavka 178. člena in prvega odstavka 154. ter 158. člena zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) pravilno zaključili, da je toženec dolžan povrniti tožnici škodo, ki ji je nastala zaradi prometne nezgode.
Ker ima delavec na podlagi omenjenih zakonskih določb pravico pred sodiščem izpodbijati delodajalčevo dokončno odločitev, je za začetek pravnih učinkov njena vročitev odločilnega pomena. Zato nastopijo za delavca - drugače kot za delodajalca - skladno določilu iz 2.
odstavka 334. člena ZPP pravne posledice dokončne odločbe šele z dnem, ko je delavcu ta odločba vročena. To pomeni, da je nastanek pravnih učinkov dokončne odločbe - tako na procesnem kot na materialnopravnem področju - za delavca in delodajalca različen.
Poškodba zadobljena na poti na delo (v prometni nezgodi), se šteje za poškodbo pri delu ne glede na to, če delavec ne bi pravočasno prišel na delo, ker je šel na delo pozneje.