CESTE IN CESTNI PROMET - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00040220
ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-24. ZPrCP člen 3, 3/1, 3/1-2, 13, 13/1, 105, 105/5, 105/5-4, 107. ZP-1 člen 154, 154-2, 154-3.
javna pot - cestni promet - lokalna cesta - policijska pooblastila - psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa - preverjanje psihofizičnega stanja udeleženca v prometu - vožnja pod vplivom alkohola
Obdolženka je vozila po lokalni cesti, ki je označena kot javna pot, ki je prosto dostopna vsem in je namenjena javnemu cestnemu prometu, kar pomeni, da je mogoče pričakovati tudi druge udeležence javnega cestnega prometa. Tako ni dvoma, da gre za javno cesto v smislu 24. točke prvega odstavka 2. člena ZCes-1, na kateri veljajo določila ZPrCP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00040405
ZFPPIPP člen 98, 103, 103/4, 103/4-1, 103/4-2, 104, 104/3, 327, 327/2. OZ člen 766. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 33. ZUstS člen 23, 24.
nagrada za delo stečajnega upravitelja - nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila - nagrada upravitelju za preizkus terjatev - pravnomočen sklep - osnova za odmero nadomestila - osnova za izračun - otvoritvena bilanca - kršitev obveznosti upravitelja - razrešitev stečajnega upravitelja - naročilo (mandatna pogodba) - cenitev premoženja stečajnega dolžnika - pooblaščeni ocenjevalec - povečana vrednost premoženja - okoriščanje - zmanjšanje stečajne mase - ustavnoskladna razlaga zakona - pravica do zasebne lastnine - pravica do plačila za delo - zahteva za presojo ustavnosti - pobuda za oceno ustavnosti - opredelitev do navedb stranke - nesporno dejansko stanje
Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen, v 5. členu določa, da se nadomestilo upravitelja za izdelavo otvoritvenega poročila odmeri glede na osnovo za izračun, to pa je vrednost premoženja, izkazana v otvoritveni bilanci stanja stečajnega dolžnika. Glede na navedeno je torej odmera upraviteljičinega nadomestila v višini 24.400,00 EUR neposredno povezana z njeno napačno cenitvijo premoženja v tem postopku. Ne samo, da je upraviteljica sama ocenjevala premoženje, kar je že samo po sebi kršitev določb ZFPPIPP (327. člen), pač pa je to premoženje povsem napačno ocenila in si je od takšne napačne cenitve (napihnjena cenitev je povečala vrednost premoženja dolžnika) obračunala nadomestilo. V tem primeru je ustavnoskladna razlaga tretjega odstavka 104. člena ZFPPIPP takšna, da ob opisani kršitvi obveznosti, na kateri temelji odmera za nadomestilo, upravitelj ni upravičen do njega. V nasprotnem primeru bi sodišče omogočilo, da se upravitelj okoristi s kršitvijo obveznosti, ki jih je storil v času, ko je bil upravitelj pri nekem dolžniku, kar bi pomenilo izigravanje ureditve stečajnih postopkov in osiromašenje stečajne mase na račun upnikov.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00040758
ZKP člen 269, 277, 277/1, 277/1-4, 275, 275/2, 282, 402, 402/3. KZ-1 člen 228, 228/1, 228/2. URS člen 22, 29.
ugovor zoper obtožnico - odločanje o ugovoru zoper obtožnico - ustavitev kazenskega postopka - pravica do izjave - dopolnitev obtožnega akta - ni dokazov
Iz tako opisanega procesnopravnega poteka obravnavane zadeve torej izhaja, da sodišče prve stopnje oškodovanki kot tožilki ni kršilo načela kontradiktornosti in tudi ne drugih določb Ustave in določb EKČP, saj se popravljena obtožnica ne vroča obdolžencu zaradi ugovora. Ko upravičeni tožilec vrne popravljeno (dopolnjeno) obtožnico, senat odloči o prej vloženem ugovoru. Tako ravna senat tudi, če tožilec po odpravi pomanjkljivosti v samem postopku oziroma po opravi dopolnitve preiskave izjavi, da vztraja pri prejšnji obtožnici. Le v primeru, ko bi upravičeni tožilec spremenil vloženo obtožnico ali vložil novo obtožnico, bi moralo sodišče postopek v zvezi z njo v celoti ponoviti. Najprej bi se moral opraviti formalni preizkus obtožnice po drugem odstavku 270. člena ZKP, nato pa jo vročiti obdolžencu s poukom o pravici do ugovora. Če obdolženec ne vloži ugovora zoper obtožnico, senat ne odloča o prejšnjem ugovoru, saj je z vložitvijo nove obtožnice postal brezpredmeten ugovor, ki ga je obdolženec vložil zoper prejšnjo obtožnico, ki pravno več ne obstaja. Če pa obdolženec vloži ugovor zoper novo obtožnico, senat odloči samo o tem ugovoru, vendar šele, ko ugovor vroči tožilcu, ki lahko nanj odgovori.
gospodarski spor majhne vrednosti - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti - predlog stranke za izvedbo dokaza - izrecna zahteva za izvedbo naroka
Zmotno je pritožbeno stališče, da predlog za izvedbo dokaza vključuje tudi predlog za izvedbo naroka. Kaj takšnega iz zakona ne izhaja. Sodišče lahko v tem postopku izda sodbo brez obravnave, če nobena stranka izvedbe naroka ne predlaga, o spornem dejanskem stanju pa je mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov (drugi odstavek 454. člena ZPP).
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00041158
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 3/2, 4, 4/2, 5, 6. ZVPot člen 1, 1/3, 22, 22/1, 22/4, 22/5, 23, 23/1, 23/2, 24, 24/1. ZPotK člen 6, 6/1, 7, 7/1-9. OZ člen 5, 5/1, 6, 6/1, 6/2. ZBS-1 člen 4, 11, 12.
bančni kredit - kreditna pogodba v CHF - posojilo v tuji valuti - devizni tečaj - tečajne razlike - valutno tveganje - notarski zapis - sporazum o zavarovanju denarne terjatve - pravice potrošnika - pravica do informiranosti - pojasnila dolžnost - kreditna tveganja - dobra vera - oderuška pogodba - nična pogodba - aleatorna pogodba - konverzija - nepoštenost pogodbenega določila - bistvena sestavina pogodbe - merilo skrbnosti - povprečna skrbnost v pravnem prometu - delni umik tožbe - delna sodba
Pogodbeni pogoj, vsebovan v pogodbi o posojilu v CHF, ki ga je treba vrniti v isti tuji valuti, je pogoj o glavnem predmetu pogodbe, saj gre za bistveni del pogodbenega razmerja, zato ga je treba podvreči testu jasnosti in razumljivosti. Tožnik je bil ustrezno in zadostno poučen o tveganjih, ki jih prinaša sklenitev pogodbe o posojilu v tuji valuti in izpolnitvi v enaki valuti. Zadostno je bil poučen o valutnih tveganjih oziroma možnosti zvišanja njegove pogodbene obveznosti v evrih.
Če je potrošnik podcenil možnost sprememb tečaja CHF v obdobju vračanja kredita (30 let) ali pričakoval, da se bo tečaj spremenil zgolj v njegovo korist, to ne pomeni, da s tveganjem ni bil seznanjen. Posameznik zgolj zaradi okoliščine, ker je pogodbo sklenil v vlogi potrošnika, ne more biti odvezan od minimalne skrbnosti, ki se v skladu s prvim odstavkom 6. člena OZ pričakuje od vseh udeležencev v pravnem prometu.
V konkretnem primeru je imel največji vpliv na vrednost CHF enostranski ukrep Švicarske centralne banke v letu 2015, ki ni bil predvidljiv in banke zanj niso mogle vedeti, še zlasti ne že pri sklepanju kreditnih pogodb v letu 2008. Hud padec vrednosti evra približno sedem let po sklenitvi spornih pogodb je bil za obe pogodbeni stranki nepredvidljiv.
Okoliščine, ki so nastale po sklenitvi pogodbe, pa za njih banka v trenutku sklepanja pogodbe ni vedela niti ni mogla vedeti, niti na njih ni mogla vplivati s svojo voljo, ne morejo biti merodajne za oceno nepoštenosti pogodbenega pogoja. Toženka pri sklepanju pogodbe ni ravnala v nasprotju z zahtevo dobre vere, posledično ni vzročne zveze z neravnotežjem v pogodbenih pravicah in obveznostih pogodbenih strank, ki ga zatrjuje tožnik.
negativna dejstva - obrazloženost ugovora - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - zanikanje obstoja terjatve
S trditvami je dolžnik zanikal terjatev upnika, zatrjeval je negativna dejstva, ki jih ne more dokazati, zato je dokazno breme terjatve prešlo nazaj na upnika. Vendar to lahko stori zgolj v rednem pravdnem postopku, saj skrajšani postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine ni temu namenjen. Prav dokazovanju terjatve upnika so namenjene pritožbene navedbe. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je dolžnik vložil obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
ZFPPIPP člen 383b, 384, 386, 389, 406, 406/1, 406/1-1. ZIZ člen 102. Uredba Sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000 o postopkih v primeru insolventnosti člen 4, 16.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - kršitev zakonsko določenih obveznosti stečajnega dolžnika - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju - uporaba tujega prava - dolžnik v tujini
V primeru stečajnega postopka se uporabi pravo države stečaja in ne pravo države stalnega prebivališča, ki bi se uporabilo v primeru individualne izvršbe. Primeri individualne izvršbe v primeru stečaja namreč niso uporabljivi glede na izrecno določbo Uredbe (ES) št. 1346/2000 in sicer 16. člena, ki odraža načelo univerzalnosti stečajnih postopkov, saj se proti dolžniku praviloma vodi en sam postopek. Iz 4. člena Uredbe (ES) št.1346/2000 izhaja, da se za postopke v primeru insolventnosti uporablja pravo države članice, v kateri je uveden stečajni postopek. V konkretnem primeru se uporablja torej pravo Republike Slovenije, ki v tretjem odstavku 389. člena ZFPPIPP določa, da se za omejitev prejemkov, ki spadajo v stečajno maso v postopku osebnega stečaja uporablja 102. člen ZIZ.
zavrženje pritožbe - prepozna pritožba - procesni rok - sodne počitnice / poletno poslovanje - sodne počitnice - tek rokov - interventni ukrepi - vročanje
Vročitve sodnega pisanja v času poletnega poslovanja ni mogoče šteti za neopravljeno. Ravno nasprotno! Vročitev sodnega pisanja v tem času ima za posledico le zamik pričetek teka procesnega roka na prvi naslednji dan po izteku poletnega poslovanja. Ker se je po 83. členu ZS-M in 67. členu ZIUOOPE poletno poslovanje (prej-sodne počitnice) leta 2020 izteklo 15. avgusta, je v okoliščinah konkretnega primera, ko je bilo sodno pisanje vročeno 31. 7. 2020, pritožbeni 30. dnevni rok pričel teči 16. 8. 2020. Do skrajšanja sodnih počitnic v letu 2020 (po ZS-M - poletnega poslovanja) na čas od 1. avgusta do 15. avgusta z ZIUOOPE je prišlo zaradi omilitve škodljivih posledic rednega izvajanja sodne oblasti zaradi epidemije COVID-19. Za pritožničino stališče, da ji sodno pisanje po 15. 7. 2020 ne bi smela biti poslano temveč šele po 17. 8. 2020 ni zakonske podlage, saj novelirani 83. člen ZS-M, veljaven od 25. 7. 2020 vročanja sodnih pisanj v ne nujnih zadevah v času poletnega poslovanja ne prepoveduje. Ker je bila vročitev dne 31. 7. 2020 opravljena zakonito pritožba v tej smeri ne more biti uspešna.
vabilo na obravnavo - opozorilo stranki - pooblaščenec - osebno vročanje - spor majhne vrednosti - sodba na podlagi pripoznave - zahteva stranke za izvedbo naroka - udeležba na obravnavi - odsotnost stranke na naroku - zavlačevanje postopka - prošnja za preložitev naroka - pospešitev postopka - načelo proste presoje dokazov
Tožena stranka je bila pravilno opozorjena in vabljena, da ker je predlagala opravo glavne obravnave v sporu majhne vrednosti, se mora obravnave udeležiti, sicer nastopijo posledice iz tretjega odstavka 454. člena ZPP. Kljub temu, da je tožena stranka predlagala dokaz z zaslišanjem toženca, na narok pa je sodišče vabilo le odvetnika, lahko sledijo posledice iz tretjega odstavka 454. člena ZPP, saj se sodišče o izvedbi dokaza samo odloči.
Namen določb tretjega odstavka 454. člena in 455. člena ZPP je pospešiti postopek in preprečiti, da bi stranke z izostajanjem z narokov zavlačevale postopek. V konkretni zadevi je tožena stranka prosila za preložitev in sodišče je tudi prvič ugodilo. Nato je določilo novi narok, vendar se tožena stranka ni udeležila naroka. Po tej določbi sankcija zadane tisto stranko, ki je zahtevala narok, ne glede na morebiten izostanek nasprotne stranke, ki naroka ni zahtevala.
Enako kot pri neposrednih dokazih je namreč tudi pri posrednih dokazih odločilna njihova vsebina, s tem, da mora biti na njihovi podlagi sklenjen tako imenovani indični krog, kar je bilo v obravnavani zadevi nedvomno izpolnjeno.
Predmet dokazovanja so trditve o pravno pomembnih dejstvih (213. člen ZPP). Katera dejstva so pravno pomembna, določa materialno pravo. Pri navidezni pogodbi (50. člen OZ) soglasje pogodbenih strank ni usmerjeno v nastanek pogodbenega razmerja, temveč v nastanek videza pogodbe. Volja obeh strank je, da pogodba med njima nima pravnih učinkov. Med njima je soglasje o navideznosti. Na splošno velja, da je na tožniku dokazno breme glede dejstev, ki utemeljujejo nastanek njegovega zahtevka, na tožencu pa dokazno breme glede dejstev, ki utemeljujejo njegove ugovore (212. člen ZPP). Tisti, ki uveljavlja navideznost pogodbe, nosi (materialno) dokazno breme, da sta obe pogodbeni stranki želeli nekaj drugega in ne tistega, kar sta zapisali v pogodbi.
Posledica napačnih dokaznih izhodišč je enostranska, vsebinsko neprepričljiva dokazna ocena. Dejansko stanje o pravno relevantnem vprašanju, ali je imel toženec 30. 11. 2006 v razmerju do toženca terjatev, ni bilo ugotovljeno, oziroma je bilo pomanjkljivo ugotovljeno. Pomanjkljivost je posledica neupoštevanja pravila, da stranka nosi dokazno breme glede dejstev, ki so ji v korist (dejstev, ki utemeljujejo njene zahtevke ali ugovore), pa tudi pravila, da je dokazno breme na stranki, ki zatrjuje obstoj dejstva (ne na stranki, ki zatrjuje neobstoj dejstva).
V primeru, da bo rezultat nove dokazne presoje (ponovno) zaključek, da sta pogodbeni stranki s prodajno pogodbo želeli doseči pravne učinke zavarovanja toženčeve terjatve (nobena od pravdnih strank ni zatrjevala namena trajnega prenosa lastninske pravice), naj se sodišče prve stopnje ukvarja tudi z vprašanjem dopustnosti takšnega dogovora (pritožbeno navedbo o ničnosti komisornega dogovora je šteti za dopustno pritožbeno novoto). SPZ v 132. členu prepoveduje t. i. komisorne dogovore, s katerim si zastavni upnik za primer, da njegova terjatev ob zapadlosti ne bo plačana, izgovori pravico, da zastavljena stvar preide v njegovo last ali da zastavljeno stvar proda po vnaprej določeni ceni. Določilo o prepovedi lex commissorie velja za vse pravne posle ali za kombinacijo pravnih poslov, katerih končni učinek je prehod lastninske pravice na stvari, dani v zavarovanje v korist upnika, v primeru dolžnikove neizpolnitve obveznosti. Prepoved varuje dolžnika pred zlorabo, da bi upnik prejel stvar, ki je vredna več kot njegova terjatev. Fiduciaren posel mora biti sklenjen v obliki (neposredno izvršljivega) notarskega zapisa (prvi odstavek 202. člena SPZ).
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - obstoj izvršilnega naslova - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Izpodbijani sklep nima nobenih razlogov o ugovorno zatrjevanih odločilnih dejstvih, da listina, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba, ni izvršilni naslov za dovolitev izvršbe tudi na drugi polovici nepremičnin in bi sodišče lahko dovolilo izvršbo samo na eni polovici nepremičnin. Dolžnik je v ugovoru tudi navedel, da je upnik v nasprotju z izvršilnim naslovi, predlagal dovolitev izvršbe na celoti nepremičnin sodišče pa je predlogu neobrazloženo in nezakonito sledilo. V potrditev ugovornih navedb je tudi predložil dokaze.
Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 85.
obvezno zdravstveno zavarovanje - prometna nezgoda - povzročitelj škode - regresni zahtevek zavarovalnice (subrogacija) - odgovornostna zavarovalnica - prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje - obseg pravic - pravo, ki ga je treba uporabiti - nemško pravo - supremacija prava EU - nacionalno pravo - zahtevek za povrnitev škode zaradi odkrivanja kršitev
Uredba 883/2004 glede temelja priznanih pravic ne razlikuje med odgovornostnimi zavarovalnicami in povzročitelji škode.
Uredba 883/2004 ne velja za le za nosilce pravic socialnega zavarovanja, pač pa za tudi za tretje osebe, niti ne ločuje med posrednimi (... prevzame pravice, ki jih ima prejemnik proti tretji osebi...) in neposrednimi zahtevki (...kadar ima nosilec, odgovoren za dodelitev dajatev, neposredno pravico proti tretji osebi ...), ki jih ima nosilec zavarovanja proti tretjim osebam, ki morajo plačati odškodnino (in ne zgolj odgovornim tretjim osebam).
Obseg pravic (boleznina, prispevki, stroški zdravljenja itd.) se presoja po pravu nosilke socialnega zavarovanja, posamezna pravica pa je lahko omejena z višino po pravu države, kjer ima sedež povzročitelj škode.
Nacionalna ureditev ne more pretehtati nad Evropskim pravom in odločbo Sodišča EU in se ne morejo upoštevati omejitve glede temelja pravic po slovenskem pravu, lahko pa se glede obsega (višine).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00041389
OZ člen 50, 50/2, 58. ZPP člen 8, 125a, 125a/4.
izročitev in izpraznitev nepremičnine - plačilo uporabnine - izselitev iz stanovanja - prenehanje najemnega razmerja - najemno razmerje za nedoločen čas - najemna pogodba - ustna prodajna pogodba - teorija o realizaciji pogodbe - navidezna pogodba (simulirana pogodba) - izjava volje - materialno dokazno breme - izjava pravno poslovne volje - prekarij - brezplačna raba nepremičnine - obljuba - nakup stanovanja - investicija - obrok kupnine - dokazna ocena - dokazno gradivo - ocena verodostojnosti izpovedbe - pristranskost priče - sorodstveno razmerje do prič - sugestivno vprašanje - kapciozna vprašanja - pravica do izjave
Pri navidezni pogodbi (50. člen OZ) soglasje pogodbenih strank ni usmerjeno v nastanek pogodbenega razmerja, temveč v nastanek videza pogodbe. Pri navidezni pogodbi gre torej za hoteno in sporazumno razhajanje med voljo pogodbenikov in izjavo te volje navzven. Pogodbeni stranki z navidezno pogodbo pogosto poskušata prikriti kakšno drugo pogodbo in se na ta način izogniti določenim pravnim posledicam. Če navidezna pogodba prikriva kakšno drugo pogodbo, velja ta druga, če so izpolnjeni pogoji za njeno pravno veljavnost (drugi odstavek 50. člena OZ). Tisti, ki uveljavlja navideznost pogodbe, nosi (materialno) dokazno breme, da sta pogodbeni stranki želeli nekaj drugega in ne tistega, kar sta zapisali v pogodbi. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da so toženci nosili materialno dokazno breme za trditev, da je bila pravno poslovna volja pogodbenih strank glede najema (vključujoč najemno pogodbo in oba aneksa) zaigrana, saj sta dejansko želeli doseči pravne učinke prodaje.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - prenehanje terjatve iz izvršilnega naslova - pravno relevantna dejstva - neutemeljen ugovor - pavšalno zatrjevanje
Dolžnik mora za svoje trditve o poravnavi terjatve navesti določna pravno relevantna dejstva, na katerih utemeljuje svoje ugovore o prenehanju terjatve. Ker tega dolžnica v ugovoru ni naredila, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je ugovor neutemeljen in ga je skladno s četrtim odstavkom 58. člena ZIZ pravilno zavrnilo in pravilno odločilo o povrnitvi stroškov ugovornega postopka, katere dolžnica obrazloženo pritožbeno niti ne izpodbija.
Glede na nedopustnost obravnavanja zakonitosti in dobrovernosti pravic do posesti na predmetih posestnega varstva v tovrstnih sporih, je sodišče pravilno kot pravno neupoštevne zavrnilo trditve in sklicevanja na nedopustnost nudenja posestnega varstva zaradi tega, ker K. nima ustreznih dovoljenj za postavitev in predstavlja črno gradnjo, ker naj bi tožnika izvrševala vožnjo v nasprotju z občinskimi odloki in ker bi naj bila v nasprotju s prepovedjo toženca.
Sodišče prve stopnje je razumelo, da je potrebno ugotoviti ali je nasprotovanje reviziji, v posledici katere se je štelo, da je ta umaknjena, tisto protipravno ravnanje, ki je povzročilo sedaj vtoževano škodo, ker je tožeči stranki s tem onemogočeno, da bi se ugotovila utemeljenost tožbenega zahtevka glede ničnosti Pogodbe o prodaji in odstopu terjatve z dne 5. 10. 2007 in utemeljenost povračilnega zahtevka v višini 715.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, poplačilo po sodbi pa bi prejela na podlagi sodne poravnave A. d.o.o. - v stečaju oziroma sedaj tožeča stranka.
Pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje in zmotno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da upravitelj na podlagi 102. člena ZFPPIPP odškodninsko odgovarja le upnikom stečajnega postopka in da bi moralo ugotoviti, da je tožeča stranka izločitveni upnik prvotožene stranke in da je upnik iz vzajemno neizpolnjene pogodbe, temeljijo na pritožbenih novotah, za katere pritožba ne pove, zakaj jih ni mogla podati pred sodiščem prve stopnje, zato jih pritožbeno sodišče ne sme obravnavati (337. člen ZPP).
Zmotno je pričakovanje pritožbe, da bo sodišče prve stopnje ob izostanku kakršnekoli trditve o tem, da je tožeča stranka izločitveni upnik prvotožene stranke oziroma, da je med njima sklenjena vzajemno neizpolnjena pogodba, ugotavljalo obstoj teh dejstev. Predvsem pa jih ne sme, saj bi kršilo razpravno načelo iz 7. člena ZPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00061455
OZ člen 508, 508/1, 508/2, 512. SPZ člen 66, 66/3.
tožba na razveljavitev prodajne pogodbe - razveljavitev prodajne pogodbe za nepremičnino - prodaja solastne nepremičnine - solastnina - upravičenja solastnika - zakonita predkupna pravica solastnika - ponudba predkupnemu upravičencu - obvestilo predkupnemu upravičencu - uveljavljanje predkupne pravice solastnika - pogoji za uveljavljanje predkupne pravice - rok za uveljavljanje predkupne pravice - iztek roka - položitev kupnine - kršitev predkupne pravice - trenutek kršitve predkupne pravice - sklenitev prodajne pogodbe - vknjižba v zemljiško knjigo - prehod lastninske pravice
Tožnik meni, da je bila njegova predkupna pravica kršena zato, ker sta toženki prodajno pogodbo sklenili pred potekom roka, ki ga ima predkupni upravičenec na voljo za uveljavljanje predkupne pravice. Takšno materialnopravno naziranje je zmotno. Če lastnik stvari samo sklene pogodbo s tretjim, še ne ustvari položaja kršitve. Lastnik si lahko še zmeraj premisli in namesto, da bi izpolnil sklenjeno prodajno pogodbo s tretjim, ravna v skladu z obveznostjo iz predkupne pravice. To jasno izhaja že iz same določbe prvega odstavka 512. člena OZ, ki določa, da lahko predkupni upravičenec pogodbo izpodbija le v primeru, če je prodajalec prodal stvar in prenesel lastnino na tretjega, ne da bi o tem obvestil predkupnega upravičenca. Ker je prva toženka prenesla lastninsko pravico na drugo toženko šele po poteku 30 - dnevnega roka za uveljavljanje predkupne pravice, ni prišlo do kršitve predkupnega upravičenja tožnika. Sodišče prve stopnje je v razlogih sodbe pravilno pojasnilo, da je tožnik imel do poteka roka za uveljavitev predkupne pravice tudi objektivno možnost, da bi predkupno upravičenje izkoristil.
V obravnavanem primeru bi tožnik kot imetnik zakonite predkupne pravice v zasebno korist (ki je nastala samodejno z nastankom položaja solastnine v skladu s tretjim odstavkom 66. člena SPZ) svojo predkupno pravico lahko učinkovito uveljavil, če bi v roku 30 dni opravil dve dejanji: - predkupnega zavezanca na zanesljiv način obvestil, da uveljavlja predkupno pravico (prvi odstavek 508. člena OZ) in hkrati predkupnemu zavezancu plačal kupnino ali jo položil pri sodišču (drugi odstavek 508. člena OZ). Plačilo kupnine je predpostavka (pogoj) za začetek učinkovanja izjave predkupnega upravičenca o uveljavitvi predkupne pravice. Zato pogodba o prodaji ni sklenjena že, ko predkupni zavezanec prejme izjavo predkupnega upravičenca o uveljavitvi predkupne pravice, temveč šele, ko predkupni upravičenec plača celotno kupnino. V obravnavanem postopku ni sporno, da tožnik v roku kupnine ni plačal niti je ni položil pri sodišču. Tožnik je sicer navajal, da ni vedel, ali naj kupnino plača nepremičninskemu posredniku (ker ni vedel, ali še ima veljavno pooblastilo za zastopanje) ali prvi toženki, vendar pa to ni odločilno, saj bi tožnik v takšnem primeru kupnino moral položiti pri sodišču. Tožnik pa ni pojasnil, zakaj tega ni storil (sprašuje se le, ali bi bilo varno plačilo prodajalki, ker bi ta lahko postala insolventna).
OZ člen 131, 154, 154/1, 154/2, 179, 179/1, 185, 299, 299/1. ZPrCP člen 45, 45/1.
odškodninska odgovornost - krivdna in objektivna odgovornost imetnikov motornih vozil - opustitev dolžnega ravnanja - prilagoditev hitrosti vožnje razmeram na cesti - soprispevek oškodovanca k nastali škodi - poškodba ledveno križne hrbtenice - srednje hud primer po Fischerjevi lestvici - presoja denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - primerna denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - zakonske zamudne obresti
Glede na ugotovljeno mejno hitrost bi vožnja z zatrjevanimi 100 km/h pomenila, da do škodnega dogodka kljub poledici na cestišču ne bi prišlo. Sodišče prve stopnje je utemeljeno sledilo izvedenskemu mnenju in glede na zimski čas, vremenske razmere in opozorilno tablo za nevarnost poledice pravilno presodilo, da bi morala tožnica svojo vožnjo v večji meri in pravočasno prilagoditi poteku in stanju vozišča. Čeprav je tožnica vozila pod predpisano omejitvijo hitrosti, t. j. 130 km/h, svoje vožnje ni prilagodila razmeram na cesti v skladu z ZPrCP, zato je soodgovorna za nastanek prometne nesreče.
Neprilagojeno mesto na smučišču v sklopu ureditve vstopa na vlečnico ... s proge ... (okoli hiške) ni bilo ustrezno označeno in zavarovano z vsemi potrebnimi opozorilnimi znaki, kot tudi ne pogosteje nadzorovano s strani nadzornikov in da bi zavarovanec tožene stranke ob zavedanju, da gre za neprilagojeno mesto, moral in mogel poskrbeti tudi za dodatne ukrepe, npr. dodatne trakove, mreže, znake, vse s ciljem preventivnega ravnanja in zagotavljanje reda in varnosti na smučišču. Ugotovljene opustitve pomenijo protipravno ravnanje upravljavca smučišča in njegovo malomarnost in je tako podana njegova krivdna odškodninska odgovornost za tožniku nastalo škodo.