Vprašanje, ali predmet inšpekcijske odločbe ustreza zakonski opredelitvi objekta, je vprašanje pravilnosti ugotovitve dejanskega stanja in s tem pravilnosti oziroma zakonitosti inšpekcijske odločbe, ne pa možnosti njene izvršitve. Ker pa je inšpekcijska odločba postala pravnomočna, jo je z izrednimi pravnimi sredstvi mogoče izpodbijati le še iz razlogov, ki jih zakon izrecno dopušča. Med te razloge napačna oziroma nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ne spada.
mednarodna zaščita - zavrženje zahtevka za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite - upravni spor - začasna odredba - odložitev izvršitve izpodbijanega sklepa - učinkovito sodno varstvo
Z izpodbijanim sklepom je toženka zavrgla tožnikov drugi zahtevek za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite v RS. Tožba zoper sklep ne zadrži njegove izvršitve. Če bi bil sklep izvršen še pred odločitvijo sodišča o glavni stvari, vzpostavitev prejšnjega pravnega razmerja ne bi bila več mogoča, saj se tožnikova zadeva ne bi mogla reševati v Sloveniji, ker se tu ne bi več nahajal. Tudi če bi v upravnem sporu uspel in bi bil sklep odpravljen ter zadeva vrnjena toženki v ponovno odločanje, si tožnik svojega položaja ne bi mogel več izboljšati. Sodno varstvo v upravnem sporu na ta način ne bi moglo biti učinkovito. S tem bi bila kršena tožnikova pravica do sodnega varstva. Poleg tega odlog izvršitve izpodbijanega sklepa po presoji sodišča tudi ne nasprotuje javni koristi. Zato je sodišče zahtevi za izdajo začasne odredbe ugodilo.
ukinitev rezerviranih parkirnih mest - odločitev upravnega organa v zadevi iz sodne pristojnosti - ničnost upravnega akta
V konkretnem primeru je pravni temelj za vrnitev parkirnih mest v toženkino posest ter odstranitev ovir najemna pogodba. V obrazložitvi tako prvostopenjske kot drugostopenjske odločbe toženka sama ugotavlja, da je najemno razmerje prenehalo že pred izdajo izpodbijane odločbe. Zato o tem in o pravnih posledicah tega dejstva ni mogoče ponovno odločati, predvsem pa ne v upravnem postopku.
nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - odmera nadomestila - inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - inšpekcijski zavezanec - investitor
Z izpodbijano odločbo je bilo nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora odmerjeno drugemu zavezancu, kot je bil ugotovljen v pravnomočni inšpekcijski odločbi, kar ni skladno z določbami ZGO-1. Podlaga za odmero nadomestila tožniku pa bi lahko bila le nova inšpekcijska odločba, izdana v obnovljenem postopku.
ZUS-1 člen 28, 29, 36, 36/1, 36/1-2. ZUP člen 87, 87/4.
tožba v upravnem sporu - pravočasnost tožbe - zavrženje tožbe
V skladu s četrtim odstavkom 87. člena ZUP se šteje, da v primeru, če naslovnik pisanja ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. To pomeni, da se šteje, da je bila vročitev opravljena v sredo, 14. 5. 2014, ko bi moral tožnik pisanje osebno tudi prevzeti na pošti. Od naslednjega dne, torej od 15. 5. 2014, pa je treba šteti začetek tridesetdnevnega roka za vložitev tožbe v upravnem sporu. Tridesetdnevni rok za tožbo se je iztekel v petek, 13. 6. 2014. Iz podatkov na pisemski ovojnici pa je razvidno, da je tožnik tožbo priporočeno na pošti oddal šele v ponedeljek, 16. 6. 2014, zato je tožba glede na prekluzivni tridesetdnevni rok vložena prepozno.
davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - seznam izvršilnih naslovov - plačan davčni dolg
Tožnik je davčno obveznost dne 1. 4. 2011 v celoti plačal, zato je davčni organ ravnal pravilno, ko je v izpodbijani odločbi zgolj ugotovil tožnikov dolg na dan 6. 1. 2011 in odločil, da se davčna izvršba zoper njega ne začne.
Statut Univerze v Ljubljani člen 153. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64a, 64a/1.
visoko šolstvo - univerza - izjemni vpis v višji letnik - obrazložitev odločbe - upravni spor - pravni interes - ugotovitev nezakonitosti odločbe
Čeprav je tožnik izposloval izjemni vpis v tretji letnik za študijsko leto 2011/12, to še ne pomeni, da nima pravnega interesa za tožbo za ugotovitev nezakonitosti odločbe, s katero ni bilo ugodeno njegovi prošnji za izjemen vpis v višji letnik tudi v študijskem letu 2010/2011.
Niti Statut Univerze v Ljubljani niti Pravilnik o dodiplomskem študiju Fakultete za družbene vede ne pogojujeta izjemnega vpisa v višji letnik z določenim obsegom opravljenih obveznosti. Tožnik ima zato prav, ko navaja, da Statut ne določa osnov in meril, torej kriterijev, ki jih mora izpolnjevati študent za izjemni vpis v višji letnik, saj določa le upravičene razloge. Zato so vse navedbe strank, ki se nanašajo na to, kolikšen del obveznosti za prvi in drugi letnik je tožnik izpolnil in kolikšen del mu je še ostal, za ta postopek nerelevantne. Za odločitev o tem, ali dovoliti izjemni vpis v višji letnik, so torej relevantni le razlogi, zaradi katerih študent nima opravljenih vseh obveznosti, ne pa obseg opravljenih obveznosti. Prvostopenjski organ je sicer presodil upravičenost razloga, ki ga uveljavlja tožnik (daljša bolezen), vendar tako pomanjkljivo, da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti. Te pomanjkljivosti niti drugostopenjski organ ni odpravil.
ZMZ člen 55, 55/1, 55/1-2, 55/1-3, 55/1-5, 55/1-6.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev - preganjanje - vložitev prošnje zaradi odložitve ali preprečitve odstranitve iz države - vložitev prošnje v najkrajšem možnem času - obrazložitev odločbe
Toženka je kot razlog za zavrnitev prošnje za priznanje mednarodne zaščite navedla okoliščini iz 2. in 6. točke prvega odstavka 55. člena ZMZ, vendar pa je v obrazložitvi hkrati opisno navajala tudi razloge iz 3. in 5. alineje prvega odstavka 55. člena ZMZ. Tožnik sicer upravičeno opozarja na to napako, ki pa ni takšne narave, da bi bilo zaradi nje treba odločbo odpraviti.
Uporaba 2. točke prvega odstavka 55. člena ZMZ pride v poštev takrat, ko prosilec navaja dejstva, ki sicer kažejo na neko obliko preganjanja, vendar so dogodki tako nepomembni, da ne dosegajo standarda preganjanja, kot se uporablja v azilnem pravu.
Če prosilec dalj časa živi v državi in ne vloži prošnje za mednarodno zaščito, potem pa jo vloži takoj za tem, ko izve, da se je začel postopek odstranitve, je logično sklepati, da je prošnjo vložil samo zato, da bi odložil ali onemogočil odstranitev iz države.
To, da ima nekdo legalizirano bivanje, ni utemeljen razlog, da ne vloži prošnje za mednarodno zaščito takoj, ko je to mogoče.
inšpekcijski postopek - razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - pogoji za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - kršitev materialnega prava - obrazložitev odločbe
Dejstvo, da inšpekcijski organ ni navedel predpisov, ki so veljali v času gradnje, ne pomeni napačne uporabe ali neuporabe materialnega prava, temveč pomanjkljivost obrazložitve, kot to pravilno v tožbi ugotavlja tudi tožnica, ko se sklicuje na prvi odstavek 214. člena ZUP. Pomanjkljivost obrazložitve pa pomeni kršitev procesnih pravil in ne kršitev materialnega prava.
ZUP člen 142, 142/2, 142/5, 229, 229/2, 263, 263/1, 263/1-5.
upravni postopek - postopek izdaje vodnega soglasja - zahteva za vstop v postopek - pravočasnost zahteve za vstop v postopek
Med strankama ni sporno, da je bilo vodno soglasje stranki (družbi A.) vročeno 18. 3. 2010 in da je 15-dnevni rok za pritožbo potekel 2. 4. 2010. Ker je bila zahteva za vročitev vložena priporočeno po pošti 13. 1. 2011, ko je bilo vodno soglasje že dokončno, jo je organ pravilno zavrgel kot prepozno.
dohodnina - odmera dohodnine - odškodnina - škoda na osebnem premoženju
Glede na vsebino sporazuma "odškodnina" v konkretnem primeru ni bila izplačana za pravno priznano škodo v smislu pravil civilnega prava, ki naj bi tožeči stranki nastala na osebnem premoženju, pač pa je bila izplačana zaradi investitorjeve pričakovane premoženjske koristi s čim prejšnjo pridobitvijo spremenjenega gradbenega dovoljenja, za katero je nujno potreboval tudi soglasje tožeče stranke. Prejeti dohodek zato ne predstavlja odškodnine v smislu določbe 5. točke 27. člena ZDoh-2, po kateri se dohodnina ne plača.
Ker v zadevi ni sporno, da je bil izpodbijani sklep izdan v času trajanja postopka prisilne poravnave, za katerega ZFPPIPP ne določa nobene izjeme od splošnega pravila o nedovoljenosti izvršbe, je nezakonit.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1. ZPNačrt člen 11, 11/1, 11/1-2, 37a, 37a/1, 37a/2. Uredba o prostorskem redu Slovenije člen 5, 5/11, 89, 89/1, 89/2, 89/4, 89/5.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - gradbena meja
Prostorski red kot podzakonski akt, ki v skladu z ZPNačrt določa pravila prostorskega načrtovanja tudi na lokalni ravni, daje pojmu gradbene meje (v nadaljevanju GM) vsebino, ki se izrecno nanaša na oblikovanje podobe naselja, kar smiselno izključuje vpliv te regulacijske črte na podzemske etaže objektov. Poleg tega jo uvršča med horizontalne regulacijske črte, torej črte, ki se praviloma uporabljajo za določevanje meja javnega prostora, do katerega se lahko načrtujejo in gradijo objekti, ne pa za določanje urbanističnih oblikovnih elementov zazidave (za kar uporablja vertikalne regulacijske črte, med katere uvršča tudi GMn). GM, kot jo opredeljuje Uredba o prostorskem redu, se torej očitno ne nanaša na podzemske etaže objekta, ki ne vplivajo ne na oblikovanje prostora, ne na razmejitev med javnim in zasebnim prostorom, in to kljub temu, da je v opredelitvi uporabljen izraz „objekt“, kar bi samo zase, izven opisanega konteksta, načeloma pomenilo objekt v celoti.
ZGO-1 člen 197, 197/1, 197/2, 197/4. ZUP člen 180.
uporabno dovoljenje - uporabno dovoljenje po zakonu - izdaja potrdila - obnova postopka izdaje potrdila - pravni interes
Vstopa v postopek za izdajo potrdila po četrtem odstavku 197. člena ZGO-1 ni mogoče izposlovati zgolj z navedbo morebitnih vplivov predmetnega objekta, temveč je treba navesti tudi katero od okoliščin, ki po prvem ali drugem odstavku tega člena lahko vpliva na odločitev v zadevi, kot npr. čas gradnje.
ZBPP člen 43, 43/4, 49, 49/1, 49/5. ZUP člen 9, 138, 138/1.
brezplačna pravna pomoč - vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči - izboljšanje premoženjskega stanja - načelo zaslišanja stranke
Tožena stranka je vračilo prejete BPP tožnici naložila, ker je ugotovila, da je bila tožnica v obdobju štirih let od pravnomočnosti odločbe o dodelitvi BPP solastnica 5/8 nepremičnine na naslovu, ki v naravi predstavlja stanovanjsko hišo, vredno 197.020,00 EUR. Sodišče pa je izpodbijani sklep odpravilo, saj v njem ni podatkov, iz katerih bi izhajalo, da je tožnica navedeno premoženje pridobila po štirih letih od pravnomočnosti odločbe, o navedeni ugotovitvi pa pred izdajo izpodbijanega sklepa niti ni bila seznanjena.
razlastitev - razlastitev stavbnega zemljišča - pogoji za razlastitev - prevzem preostalih nepremičnin - izguba gospodarskega pomena nerazlaščenega dela nepremičnine
Upravni organ nima prav, da je pri presoji izgube gospodarskega pomena lastninske pravice na ostalem delu stavbnega zemljišča bistvenega pomena, ali namerava lastnik v kratkem na njej graditi in ali je že ukrenil kaj konkretnega v zvezi z nameravano gradnjo. Splošno znano namreč je, da je na trgu več vredno zemljišče, na katerem je dopustna gradnja, od zemljišča, na katerem gradnja ni dopustna. Že vrednost parcele sama pa opredeljuje gospodarski pomen, ki ga ima za lastnika taka nepremičnina.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - odmiki - stranski udeleženec - skladnost projekta s prostorskim aktom
Pri pogoju za izdajo gradbenega dovoljenja iz 3. točke prvega odstavka 66. člena ZGO-1, da so k predvideni gradnji pridobljena vsa predpisana soglasja, ne gre za soglasje lastnika sosednje oziroma bližnje nepremičnine k načrtovani gradnji, kot zmotno meni tožnica. Morebitno soglasje za npr. manjši odmik, ki ga zahteva prostorski predpis, se presoja v okviru pogoja iz 1. točke istega člena ZGO-1, in sicer ali je projekt izdelan v skladu s prostorskim aktom.
ZMZ člen 26, 28, 55, 55/1, 55/1-3, 55/1-5, 55/1-6. Direktiva št. 2005/85/ES o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca v državah članicah člen 7, 7/2. Direktiva št. 2013/32/EU o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 9, 9/3. ZKP člen 530, 530/3.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - izročitev tretji državi - prepoved mučenja - prepoved nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja - preganjanje v izvorni državi
Pravilno je stališče toženke, da je prosilcu mogoče mednarodno zaščito priznati zgolj zaradi preganjanja v izvorni državi oziroma v državi običajnega prebivališča in ne zaradi morebitnih kršitev, ki bi lahko tožniku nastale zaradi izročitve tretji državi. Pri presoji azilnih zadev je treba določbe 3. člena EKČP in 18. člena Ustave RS upoštevati v smislu, da je prepovedana izročitev posameznika njegovi izvorni državi, kadar so izkazani tehtni razlogi, ki utemeljujejo sklep o obstoju resnične nevarnosti, da bo ta oseba izpostavljena mučenju oziroma nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju. Kadar pa gre za postopek za izročitev obdolženca (tretji) državi, ki ni njegova izvorna država, pa že v okviru postopka odločanja o dovolitvi izročitve pristojni organ presodi tudi, ali obstaja verjetnost, da bi bila oseba, katere izročitev se zahteva, v državi prosilki mučena oziroma bi se z njo nečloveško ali ponižujoče ravnalo oziroma jo na ta način kaznovalo. Iz določb Direktive št. 2005/85/ES in Direktive št. 2013/32/EU izhaja, da sicer obstaja določeno razmerje med postopkom priznanja mednarodne zaščite in postopkom izročitve tretji državi, vendar sodišče v konkretnem primeru ugotavlja, da je v postopku izročitve tožnika zagotovljeno spoštovanje mednarodnih obveznosti, ki jih je sprejela Republika Slovenija.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 30, 31, 36, 36/1, 36/1-6. ZPP člen 77, 78, 86, 87, 98, 108. ZST-1 člen 34a.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - nepopolna oziroma nejasna vloga - poziv k odpravi pomanjkljivosti vloge - zavrženje vloge - taksa za tožbo v upravnem sporu - razveljavitev plačilnega naloga za plačilo sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev ali odlog plačila sodne takse
Na poziv, naj odpravi pomanjkljivosti svoje vloge, se stranka ni odzvala. Vloga je zato ostala neprimerna za nadaljnje obravnavanje, saj ni mogoče brez dvoma ugotoviti niti, ali pomeni tožbo v upravnem sporu ali ne, zato jo je sodišče zavrglo. Vloga pa je ostala pomanjkljiva tudi z vidika ostalih zahtevanih dopolnitev, tako glede podatkov, ki pomenijo s prvim odstavkom 30. člena ZUS-1 predpisane sestavine tožbe v upravnem sporu, kot tudi glede dopolnitve vloge tako, da se bodisi izkaže upravičenost za njeno vložitev, bodisi predloži izjava stranke, da se bo v sodnem postopku zastopala sama in da v tem primeru vlogo podpiše zakoniti zastopnik stranke. To še dodatno utemeljuje odločitev o zavrženju vloge.
Če ni mogoče zaključiti, da je stranka vložila tožbo v upravnem sporu, ni izkazana podlaga za nastanek na takšno tožbo vezane taksne obveznosti in s tem ne podlaga za izdajo plačilnega naloga za plačilo te sodne takse, ki ga je zato sodišče razveljavilo. Posledično je moralo predlog stranke za oprostitev ali odlog plačila sodne takse, naložene s tem plačilnim nalogom, zavreči.