ZDR (1990) člen 100, 100/1-4. Kolektivna pogodba za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije člen 7. ZPP (1977) člen 220, 221, 221/3.
prenehanje delovnega razmerja - poskusno delo - delovno razmerje pri delodajalcu - sklep o prenehanju delovnega razmerja - pravna domneva o uspešno opravljenem poskusnem delu
Določilo 3. odstavka 7. člena Kolektivne pogodbe za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije, da mora delavec na podlagi negativne ocene o poskusnem delu prejeti sklep o prenehanju delovnega razmerja najkasneje zadnji dan poskusnega dela, sicer se šteje, da je uspešno opravil poskusno delo, vsebuje pravno domnevo. To pomeni, da ni potrebno dokazovati dejstva o neuspešno opravljenem poskusnem delu, če ni bil na njegovi podlagi sprejet sklep o prenehanju delovnega razmerja najkasneje zadnji dan poskusnega dela.
ZDSS člen 24, 24/1, 24/1-2.URS člen 14, 14/2. ZDR (1990) člen 90, 90/1.
delovno razmerje pri delodajalcih - disciplinska odgovornost - prenehanje delovnega razmerja - sodni postopek - dopustnost spremembe izrečenega disciplinskega ukrepa na sodišču prve stopnje
Okoliščina, da je bilo v dokaznem postopku ugotovljeno, da je tožnica storila več hujših kršitev delovnih obveznosti, za katere je mogoče izreči disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, ter da so bile ugotovljene tudi kvalifikatorne okoliščine, ki dopuščajo, da lahko tožena stranka tožnici izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja, ne izključuje možnosti, da zoper tožnico ne bi bil uporabljen blažji ukrep, kar bi lahko storili organi tožene stranke, pa tudi sodišče, če v postopku preverjanja zakonitosti odločitve delodajalca presodi, da obstajajo pogoji za spremembo disciplinskega ukrepa. V takem primeru lahko na temelju 2. točke 1. odstavka 24. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih poseže tudi v zakonsko in pogodbeno opredeljeno disciplinsko oblast delodajalca. To lahko stori zaradi usklajevanja standardov uporabe disciplinske oblasti delodajalcev ter zaradi zagotavljanja ustavnega načela enakosti pred zakonom (2. odstavek 14. člena Ustave Republike Slovenije). Sodišče prve stopnje je presodilo, da ob ugotovljenem dejanskem stanju niso bile dovolj upoštevane socialne razmere, v katerih je živela tožnica.
pokojnina - neplačana akontacija vojaške pokojnine - zamudne obresti
Od zapadlosti občasnih denarnih dajatev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ne tečejo zamudne obresti. Določba prvega odstavka 279.člena ZOR je kogentne narave, ki jo mora sodišče upoštevati po uradni dolžnosti. V njej je vsebovana prepoved obrestovanja zapadlih občasnih denarnih dajatev, v kolikor drug zakon ne dovoljuje plačila zamudnih obresti od ponavljajočih se dajatev. Ker niti zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju niti zakon o obrestni meri zamudnih obresti ne določata, da od zapadlih ponavljajočih dajatev, izvirajočih iz pravic pokojninskega in invalidskega zavarovanja tečejo zamudne obresti, tožbeni zahtevek na njihovo plačilo ni utemeljen.
SKPG člen 13, 13/1. ZDR (1990) člen 36b, 36b/1. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 9, 9/2, 9/2-a.
Kriterij delovne uspešnosti je bil po določbah splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo temeljni kriterij za ohranitev delovnega razmerja, pri čemer je 1. odstavek 13. člena SPKG določal, da se v isto kategorijo uvrstijo vsi delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, ki jih je mogoče medsebojno razporejati (delavci, ki jih je možno razporejati v skladu z določbo drugega odstavka 17. člena ZTPDR) in ker tožena stranka ni dokazala, da je ravnala v skladu s citiranimi določbami, je pravilen zaključek v izpodbijani sodbi, da postopek določanja trajno presežnih delavcev ni bil zakonit.
ZOR člen 103, 103/1, 133. ZPP (1977) člen 395, 395/2.
delovno razmerje pri delodajalcu - plače in drugi prejemki - pravica do razlike plače - presoja pogodbe o zaposlitvi
Revizijsko sodišče ugotavlja, da je revizija tožene stranke utemeljena, ker izpodbija presojo pritožbenega sodišča, da je pogodbeno klavzulo o "nerealizaciji dogovorjenih nalog" treba presojati le v subjektivnem, ne pa tudi v objektivnem smislu.
Omenjena pogodbena klavzula dopušča znižanje osebnega dohodka iz objektivnih razlogov, ki otežujejo delodajalcu zagotavljanje dela delavcu, saj za znižanje plače iz subjektivnih razlogov pogodbena klavzula ne bi bila potrebna, ker delovnopravni predpisi tudi brez nje dopuščajo znižanje plače osebi, ki ne dosega normalnih delovnih rezultatov. Omenjena pogodbena klavzula sama po sebi ni dovolj določena in bi jo bilo mogoče uporabiti le ob upoštevanju v naprej določenih meril ter zakonskih pravil o razvezi ali spremembi pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin (133. člen do 136. člen ZOR).
ZDR (1990) člen 56, 56/1, 100, 100/1-6.ZOR člen 16, 61, 61/2.
zmota - prenehanje delovnega razmerja - napaka volje - delovno razmerje pri delodajalcu - neupravičena odsotnost z dela - izraba letnega dopusta - soglasje poslovodnega organa
Od poslovodnega organa, ki ima v zakonu, kolektivni pogodbi in splošnem aktu pooblastilo za odločanje o posamičnih pravicah in obveznostih delavca, je pričakovati ustrezne skrbnosti, da njegova odločitev ne bo povzročila pri delavcu napačne predstave o kakšnih okoliščinah, ki so v resnici drugačne (zmota).
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - disciplinski ukrep - odklonitev dela
Po določilih 45. člena Pravil tožene stranke je neenakomerna razporeditev oziroma prerazporeditev delovnega časa pri toženi stranki dopustna le, če so delavci o tem pravočasno obveščeni, odločitev mora biti sprejeta s sklepom, tega pa sprejme direktor. Zlasti pa je sodišče prve stopnje tudi ugotovilo, da bi imela izvršitev naloga za posledico zaprtje dela restavracije, ki jo je vodil tožnik. Tožnik torej ni nevestno in nepravočasno izpolnjeval delovnih obveznosti oziroma odklanjal dela iz svojega delokroga in po navodilih nadrejenega. Tudi ni zlorabil položaja oziroma prekoračil danega pooblastila, torej ni storil očitanih mu hujših kršitev po 1., 7., 16. točki 2. odstavka 69. člena pravil tožene stranke.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje potreb po delavcih - prenehanje delovnega razmerja - trajni presežki - kriteriji ugotavljanja presežnih delavcev
Ob obstoječih predpisih ter pravilih splošnega akta tožene stranke pri tem ni bilo mogoče upoštevati tožnikovega zdravstvenega stanja. Ta kriterij bi lahko bil upoštevan le, če bi presežnih delavcev kategorije "skladiščnik" ne mogli določiti z uporabo drugih kriterijev, ki jih je bilo treba po Pravilniku upoštevati pred zdravstvenim stanjem delavcev. Pri ugotavljanju presežkov tožnik ni bil v neenakem pravnem položaju z drugimi delavci, saj so po ugotovitvi sodišč za vse primerjane delavce veljali enaki kriteriji ter enak način njihove uporabe. Slab vid lahko vpliva na slabše doseganje delovnih rezultatov delavca, vendar pa so lahko slabši delovni rezultati tudi posledica drugih okoliščin. Sodišči sta zato pravilno ugotovili, da ne obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bil tožnik zaradi zdravstvenega stanja posebej zavarovan v postopku ugotavljanja presežkov. V času ugotavljanja presežkov ni imel statusa delovnega invalida.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - varstvo pravic delavcev - ugovor zoper prvostopenjsko odločbo pri delodajalcu - procesna predpostavka za varstvo pravic pri pristojnem sodišču
Pomanjkanje procesne predpostavke (okoliščine in pravno pomembne lastnosti) pomeni, da postopek (izvedba postopka) pred sodiščem ni dopusten in zato tudi ni mogoče v sodnem postopku procesne predpostavke nadomestiti z ugotovitvijo, da je bila prištevnost revidenta v času vodenja postopka pri toženi stranki bistveno zmanjšana in da zato ni mogel poskrbeti za svoje pravice. Velja dokončna in pravnomočna odločitev organov tožene stranke, ki jo je mogoče odpraviti oziroma spremeniti samo z ustreznimi pravnimi sredstvi. Možno bi bilo, kot je revidentu to že pravilno pojasnilo sodišče druge stopnje, zahtevati pri toženi stranki vrnitev v prejšnje stanje in si s tem zagotoviti pravico do sodnega varstva. Če ustrezno pravno sredstvo ni bilo uporabljeno, je možen samo zaključek, da procesnih predpostavk ni, v takem primeru pa tožba ni dopustna in jo je bilo treba zavreči, ob smiselni uporabi določb prvega odstavka 282. člena ZPP-77.
prenehanje delovnega razmerja - rok za vložitev ugovora - delovno razmerje pri delodajalcih - varstvo pravic delavcev - prvostopni sklep brez pravnega pouka
Tožnica je prejela prvostopni sklep o prenehanju delovnega razmerja, ki ni imel pravnega pouka, dne 26.11.1996. Delovno knjižico, v kateri je bil naveden datum prenehanja delovnega razmerja (12.10.1996) pa je prejela februarja 1997. Ugovor zoper prvostopni sklep je vložila 7.4.1997, torej po izteku roka, ki je določen za vložitev ugovora v drugem odstavku 80. člena ZTPDR.
ZDSS člen 14, 14/1, 39, 41, 41/1.ZPP člen 7, 7/1, 8, 212, 213, 213/2, 370, 370/1-1.
izjava o odpovedi - kolektivni delovni spor - odpoved od podjetniške kolektivne pogodbe - pravna narava - dispozitivna in dokazna listina
Pisna odpoved udeležene družbe od podjetniške kolektivne pogodbe po svoji pravni naravi in pomenu namreč ni samo listina, ki predstavlja posebno podlago za presojo zakonitosti (dispozitivna listina), temveč je hkrati tudi dokazna listina. To pa pomeni, da je kot dokazno sredstvo podvržena postopku dokazovanja za ugotovitev odločilnih dejstev (obstoju zakonitih predpostavk za razvezo).
Odgovornost države za škodo po 542. členu ZKP je objektivna. Pravno priznana je škoda, ki je lahko posledica nezakonitega ravnanja (3. točka prvega odstavka 542. člena ZKP), ali v času odvzema prostosti sicer zakonitega ravnanja, ki pa postane neutemeljeno potem, ko se kazenski postopek konča na enega od načinov, ki so navedeni v 1., 2. in 4. točki prvega odstavka 542. člena ZKP. V slednjem primeru je rezultat postopka tisti, ki povzroči, da postane prej zakonit pripor pozneje neutemeljen.
Če gre za nezakonit pripor, ima priprti pravico do povrnitve škode ne glede na izid postopka (torej tudi, če je bil pozneje obsojen), in takoj, ko je škoda nastala.
V civilnopravnem sporu ne gre za ugotavljanje obstoja kaznivih dejanj, za katere je bil tožnik obtožen, temveč za ugotavljanje, ali je tožnik s kakšnim nedovoljenim dejanjem (ki ima ali nima zveze z očitanimi kaznivimi dejanji) povzročil pripor in zato nima pravice do odškodnine po tretjem odstavku 542. člena ZKP. Za razliko od kazenskega postopka, kjer za odreditev pripora zadošča ugotovitev utemeljenega suma oziroma opravičene bojazni ali nevarnosti, da bo do določenega dejanja prišlo (pobega, vplivanja na priče, uničevanja sledov kaznivih dejanj, ponovitve kaznivih dejanj - 201. člen ZKP), morajo biti nedovoljena ravnanja po tretjem odstavku 542. člena ZKP dokazana.
Škoda, ki nastane zaradi teka kazenskega postopka, ni pravno priznana škoda po 542. členu ZKP.
ZKP člen 201, 201/1-3, 202, 202/1, 202/6, 420, 420/2.ZDT člen 49, 49/1.
pripor - ponovitvena nevarnost - predlog državnega tožilca za odreditev pripora - rok za odločitev o pritožbi zoper sklep o priporu
Stališče, da mora sodišče v roku 48 ur, ki ga določa 6. odstavek 202. člena ZKP, strankam tudi vročiti sklep o pritožbi zoper sklep o odreditvi pripora, ne drži. Odločbo mora vročiti nemudoma.
Predlog državnega tožilca iz 1. odstavka 202. člena ZKP pomeni, da je mogoče pripor odrediti le iz tistega razloga, iz katerega je bil predlagan. Če državni tožilec predlaga odreditev pripora zaradi ponovitvene nevarnosti, ga je mogoče odrediti le zaradi realne nevarnosti ponovitve tistih kaznivih dejanj, ki jih je v predlogu navedel državni tožilec.
Ne gre za ukrep oblastnega organa brez pravnega naslova, če je bilo premoženje podržavljeno s sodno odločbo osebi, ki ni pravni prednik vlagatelja zahteve za denacionalizacijo.
V zapisniku izraženo mnenje, da bi vrnjeno premoženje prešlo pod udar agrarne reforme, ni ukrep oblastnega organa brez pravnega naslova iz 4. člena ZDen.
ZTuj člen 13, 13/2, 16, 16/1, 81, 81/2. ZUS člen 23, 23/3, 59, 59/1, 76.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca
Ker je tožnik oseba iz 2. odstavka 81. člena ZTuj, upravni organ v določbah 13. in 16. člena takrat veljavnega ZTuj ni imel podlage za zavrnitev tožnikove prošnje za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje, še posebej ne zaradi dejanskega stanja, da ni izkazan eden izmed upravičenih razlogov za daljše prebivanje (2. odst. 13. čl. ZTuj). Kak drug razlog pa ni bil ugotovljen.
vznemirjanje lastnika - mejni spor - močnejša pravica - upoštevanje odločbe iz nepravdnega postopka
V negatorni pravdi mora sodišče ob ugotavljanju čigava je nepremičnina, na kateri je bilo vznemirjanje, upoštevati pravnomočno odločitev v postopku za določitev meje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov
Dejstvo, da je tožnik upokojeni sodnik, ki je pred upokojitvijo opravljal funkcijo predsednika sodišča, ki naj bi odločalo o vloženem pravnem sredstvu, predstavlja tehten razlog za delegacijo pristojnosti v smislu določbe 67. člena ZPP.