igre na srečo - prepoved prirejanja - začasna odredba
Denarne zahtevke je namreč mogoče varovati s prepovedmi takšnih ravnanj dolžnika, ki so usmerjena v zmanjševanje njegovega premoženja oziroma takšno razpolaganje z njim, ki onemogoča oz. otežuje uveljavitev terjatve. Opravljanje dejavnosti takšnega ravnanja ne more predstavljati.
Nista pa tožeči stranki, kot to ugotavlja pritožbeno sodišče, izkazovali niti trdili, da nastanka vznemirjanja ali škode ne bi bilo mogoče preprečiti z ustreznimi ukrepi v smislu 1. odst. 133. člena OZ.
Terjatev tožečih strank po 133. členu OZ bi bila namreč verjetna le, v kolikor bi tožeči stranki trdili in verjetno izkazali, da za preprečitev zatrjevanega vznemirjanja ali škodne nevarnosti ni na voljo ustreznih ukrepov. Dejstvo, da toženi stranki ne spoštujeta zgoraj navedene prepovedi, izrečene v upravnem postopku.
odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - zavod za zdravstveno zavarovanje
Sodna praksa je že večkrat zavzela stališče, ki je pravilno in ki ga sodišče prve stopnje ni upoštevalo, in sicer, da delovanje pristojnega organa v skladu s pooblastili na podlagi zakona, čeprav kasneje razveljavljenega, ni protipravno ravnanje in zato tudi ni odškodninske odgovornosti. Zato zgolj dejstvo, da je bilo kasneje odločeno drugače, ali da je bila odločba pristojnega organa razveljavljena, še ne pomeni, da je organ ravnal protipravno. Sodišče prve stopnje je protipravnost enačilo z krivdo, kar pa ni prav. Tožeča stranka mora dokazati in zatrjevati v čem je bilo ravnanje toženke protipravno (v nasprotju s pravno normo).
ZVPot člen 12c, 12c/2. ZIL-1 člen 48, 123, 123/2, 123/4. ZGD-1 člen 12.
blagovna znamka
Če so izpolnjeni zakonski znaki iz 48. člena ZIL-1, je lahko pravica iz znamke, ki jo nedvomno v okviru zaščitene blagovne znamke Centreks tožeča stranka ima, omejena. V postopku odločanja o pogojih za izdajo začasne odredbe mora sodišče tehtati, ali več razlogov govori za obstoj teze tožene stranke, da ji tožeča stranka na podlagi 48. člena ZIL-1 ne more prepovedati označbe vrste storitve, ki jo tožena stranka poimenuje Centreks ali govori več razlogov za to, da ne gre za takšno označbo, ki bi označevala vrsto storitve.
sprememba pogodbe o zaposlitvi - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi
Ker tožnik ni podpisal nove pogodbe o zaposlitvi, s katero je tožena stranka skušala doseči sporazumno spremembo pogodbe o zaposlitvi po 2. odstavku 47. člena ZDR, je ostala v veljavi prejšnja pogodba o zaposlitvi. Odpoved pogodbe o zaposlitvi brez ponudbe nove zaradi nepristanka k spremembi pogodbe o zaposlitvi, pa ni zakonita. Dogovarjanje za sporazumno spremembo pogodbe o zaposlitvi roka za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne podaljša in je odpoved pogodbe o zaposlitvi, podana po izteku tridesetdnevnega subjektivnega roka, tudi iz tega razloga nezakonita.
invalidska pokojnina – invalidnost I. kategorije – zaključek zdravljenja
Invalidska pokojnina se lahko izplačuje največ od dneva nastanka invalidnosti dalje, torej od tedaj, ko je bilo zdravljenje končano in ko so bili izvedeni potrebni ukrepi zdravljenja in medicinske rehabilitacije.
elementi delovnega razmerja - pogodba civilnega prava - pogoji za opravljanje dela
Drugi odstavek 11. člena ZDR izrecno prepoveduje opravljanje dela na podlagi pogodb civilnega prava v primeru obstoja elementov delovnega razmerja in če delavec izpolnjuje pogoje za opravljanje tega dela. Izjeme lahko določa le zakon. Tudi če se ugotovi, da je bila volja strank skleniti pogodbo civilnega prava, jima ZDR ob izpolnjenih pogojih iz 2. odst. 11. čl. ZDR take pogodbe ne dopušča skleniti. V konkretnem primeru je torej potrebno upoštevati, ali je tožnik izpolnjeval pogoje za opravljanje dela in v primeru izpolnjevanja le-teh ugotoviti obstoj elementov delovnega razmerja, ter pri odločitvi upoštevati, ali je tožnik v vtoževanem obdobju imel status samostojnega novinarja. V primeru neizpolnjevanja pogojev za opravljanje dela ZDR dopušča sklepanje pogodb civilnega prava, pri čemer je potrebno upoštevati tudi Zakon o medijih in Kolektivno pogodbo za poklicne novinarje, ki urejata status samostojnih novinarjev.
Menično pravo varuje imetnika pravice iz menice pred morebitnim ugovorom neveljavnosti osnovnega pravnega posla, katerega plačilo je zavarovano z izdajo menice.
Tožeča stranka se v pritožbi med drugim sklicuje tudi na določbo 123. člena Zakona o industrijski lastnini (v nadaljevanju ZIL1), ki je v besedilu 123. člena, veljavnem v času izdaje začasne odredbe kot možen ukrep v smislu začasne odredbe v točki c) 2. odst. navedenega člena urejal tudi možnost, da sodišče za čas pravde zaseže, izključi iz prometa in shrani predmete kršitve ter sredstva, ki se pretežno uporabljajo za izdelavo ali izvedbo predmeta, s katerim se krši kakšna pravica po tem zakonu. Vendar je tožeča stranka s predlogom, da sodišče prve stopnje odredi zaseg, izključitev iz prometa in hrambo navedenega blaga za čas pravde na stroške tožene stranke, preseglo ukrep, ki je predviden v okviru citirane določbe 123. člena ZIZ. Takšen poseg, ki bi toženi stranki nalagal, da mora za čas trajanja tovrstnega ukrepa zagotavljati sredstva za izvajanje tega ukrepa, nima podlage niti v citirani določbi 123. člena ZIL1, niti v določbah ZIZ, ki urejajo pogoje za izdajo začasne odredbe.
krivdna odškodninska odgovornost - trčenje dveh motornih vozil - izsiljevanje prednosti - prekoračitev dovoljene hitrosti - deljena krivda
S prekoračitvijo dovoljene hitrost 50km/h za več kot 30km/h je podana vzročna zveza med nastalo škodo in protipredpisno vožnjo voznika tožnikovega vozila, čeprav je voznik tovornega vozila s svojo protipredpisno vožnjo ustvaril kritično situacijo za nastanek prometne nezgode z vključitvijo na prednostno cesto z neprednostne, ker bi voznik tožnikovega vozila lahko z zaustavitvijo okoli 25 m pred mestom trka preprečil trčenje, če bi vozil z dovoljeno hitrostjo.
ZTLR člen 20, 21, 23, 20, 21, 23, 20, 21, 23. ZIZ člen 64, 64.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - vlaganja v nepremičnino - nedopustnost izvršbe
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ker je štelo, da je pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi vlaganj pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – konkurenčna prepoved
Pomoč pri gradnji hiše, ki jo je prijatelj tožnika gradil kot samostojni izvajalec, za toženo stranko kot gradbeno podjetje ni predstavljala konkurence, saj je šlo za samostojno gradnjo brez povpraševanja po storitvah gradbenih podjetij na trgu in bi bila gradnja izvedena tudi brez pomoči tožnika. Iz tega razloga izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, v kateri mu je tožena stranka očitala, da je kršil konkurenčno prepoved, ni utemeljena.
V skladu s pravili predpisanimi v 42. in naslednjih členih ZIL-1 je predmet varstva znamke le takšen znak ali kombinacija znakov, ki omogočajo razlikovanje blaga ali storitev enega podjetja od blaga ali storitev drugega podjetja in jih je mogoče grafično prikazati, kot so zlasti besede, vključno z osebnimi imeni, črke, številke, figurativni elementi, tridimenzionalne podobe, vključno z obliko blaga ali njihove embalaže, in kombinacije barv, kot tudi kakršnakoli kombinacija takih znakov (1. odstavek 41.2. člena ZIL-1).
Če bi vse pravne naslednice nekdanjih članic SOZD I. pridobile vsaka na podlagi sodne odločbe imetništvo blagovne znamke, bi bila onemogočena kakršnakoli razlikovalnost blaga ali storitev vseh pravnih naslednikov nekdanjih članic SOZD I.
Zaradi umika predloga za izvršbo na premičnine do udejanjenja predlagane izvršbe ni prišlo. V skladu s členom 38/5 ZIZ je sodišče pravilno ugotovilo, da stroški izvršitelja, ki so nastali pred tem ko je upnik umaknil predlog za izvršbo na premičnine, za samo izvršbo niso bili potrebni.
Če je darilna pogodba, s katero tožnik dokazuje lastninsko pravico na solastnem deležu stanovanja, ki je predmet dovoljene izvršbe, zaradi nedopustne podlage nična, je posledično neutemeljen tudi tožnikov zahtevek za nedopustnost izvršbe.
Ob pritožbeno neizpodbijanem in istega dne izdanem sklepu o ustavitvi postopka zardi umika izvršilnega predloga, umik pa je nepreklicen, sodišče ni imelo več podlage meritorno odločati o utemeljenosti ugovora dolžnika.
Sodna poravnava ne pomeni sporazumne prekinitve delovnega razmerja in ni mogoče šteti, da je tožniku prenehalo delovno razmerje po njegovi volji ali krivdi. Zato niso podani pogoji, pod katerimi bi bil dolžan spoštovati konkurenčno klavzulo, zaradi česar tudi tožbeni zahtevek za plačilo pogodbene kazni zaradi kršitve konkurenčne klavzule ni utemeljen.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - odpovedni razlog
Ukinitev prejšnjega delovnega mesta tožnika je bila zgolj navidezna, saj je tudi po ukinitvi delovnega mesta vodje projekta - svetovalca uprave na podlagi pogodbe o zaposlitvi še naprej opravljal isto delo, le delovno mesto se je sedaj imenovalo drugače in zanj je bila določena nižja plača. Navedeno pomeni, da niso obstajali resni in utemeljeni razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov.
Posestno varstvo varuje posestnikovo dejansko oblast na stvari. Zahtevku tožeče stranke je bilo upravičeno ugodeno, kar je dokazalo tako zadnje stanje posesti kot nastalo motenje.