ZDDV člen 17, 17/1, 17/2, 31, 31/2. ZUS-1 člen 59, 59/2, 71, 71/2, 75, 75/2.
davek na dodano vrednost – zakup in najem plovil – oprostitev plačila DDV za prevoz potnikov – čarterski prevoz – najem zaradi oddaje v nadaljnji najem – kraj opravljanja storitev – glavna obravnava
Revident je z lastniki plovil sklepal čarterske pogodbe, plovila dajal naprej v najem (podnajem) ali zakup, zato oprostitev plačila DDV ni možna. Oprostitev namreč ni vezana na katerokoli gospodarsko (komercialno) dejavnost, ampak na opravljanje dejavnosti prevoza potnikov oziroma komercialno, industrijsko in ribiško dejavnost, kar mora biti razvidno iz pogodbe. Za oprostitev po teh določbah bi lahko šlo le v primeru, kadar je najemnik plovila „neposredni“ uporabnik tega plovila za plovbo na odprtem morju, ki opravlja prevoz potnikov za plačilo oziroma je najemnik ali zakupnik “neposredni“ izvajalec komercialne, industrijske ali ribiške dejavnosti.
Izrečena grožnja „pazi se, pazi se“ ob hkratnem žuganju s prstom ne ustreza pravnemu standardu resne grožnje. Izrek sodbe, kolikor bi obsegal vse elemente kaznivega dejanja ogrožanja varnosti, bi moral vsebovati še nadaljnje očitke, iz katerih bi se dalo sklepati, da je ta grožnja resna in predvsem, da pomeni grožnjo z napadom na življenje ali telo.
Zgolj dejstvo, da se bodo obdolžencu očitana kazniva dejanja dokazovala z zaslišanji prič, za sklepanje o danosti pripornega razloga koluzijske nevarnosti ne zadošča.
ZDen člen 44, 44/1, 44/3, 85. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo v postopku denacionalizacije člen 4, 5.
denacionalizacija – določitev vrednosti podržavljenega premoženja - izhodiščna vrednost – sedanja vrednost - (ne)prilagajanje izhodiščne vrednosti – nezakonitost odloka
Ker korekcija izhodiščne vrednosti zemljišč dosedaj še ni bila opravljena, izhodiščne vrednosti iz 4. točke Odloka o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo v postopku denacionalizacije ni dopustno uporabiti.
soglasje za uporabo javne površine – obnova postopka – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – vprašanje sodelovanja v postopku – vsebina obravnavane zadeve – upravni akt – akt poslovanja občine - zelo hude posledice – pavšalne navedbe – trditveno in dokazno breme
Vprašanje, ki ga izpostavlja revident (odstop od načelnega pravnega mnenja Vrhovnega sodišča, v katerem je sprejeto stališče, da se posestno varstvo ne more uveljavljati proti motitelju, če je svet, na katerem se motilno dejanje zgodi, javno dobro, temveč je tako ravnanje predmet upravnega postopka), ni pomembno pravno vprašanje glede na vsebino zadeve, saj se v obravnavani zadevi ne odloča o motenju posesti na javnem dobru, pač pa o tem, ali se na podlagi 9. točke 260. člena ZUP lahko revidentu kot lastniku nepremičnin, ki mejijo na javno dobro, odobri sodelovanje v postopku izdaje soglasja za uporabo mestnega zemljišča za izvedbo javne prireditve. Pri tem soglasje za uporabo mestnega zemljišča ni upravni akt ali drug akt, ki se ga lahko izpodbija v upravnem sporu, temveč je le akt poslovanja občine.
Revident zelo hudih posledic ni konkretiziral, tudi ni izkazal, da je dostop do njegovih nepremičnin otežen ali onemogočen, zato ostajajo njegove navedbe v tem delu na pavšalni ravni in jih Vrhovno sodišče ne more preizkusiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0013839
ZPP člen 7, 8, 39, 39/2, 212, 215, 367, 367/2, 377, 380, 380/1, 387, 387/1. ZOR člen 154, 154/1, 269, 412, 412/3.
skupno premoženje zakoncev - zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - trditveno breme - razpravno načelo - sosporništvo - dokazno breme - zmotna uporaba materialnega prava - mandatna pogodba - revizija zoper sklep o stroških postopka - materialno dokazno breme - kršitev pogodbe - deljiva terjatev - upravljanje skupnega premoženja - pooblastilo za sklenitev pogodbe - procesna legitimacija - stvarna legitimacija - procesno dokazno breme - odškodnina zaradi kršitve pogodbe - pooblastilo za pogajanja - višina pogodbenih obresti od stanovanjskega kredita
Ena od temeljnih razlik med materialnim in procesnim dokaznim bremenom je v tem, da materialno dokazno breme ves čas postopka nosi ista stranka (je stabilno), medtem ko procesno dokazno breme glede na uspeh dokazovanja lahko prehaja od ene stranke na nasprotno stranko. Bistvo fenomena premeščanja procesnega dokaznega bremena izraža prav določba 212. člena ZPP, po kateri mora stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Uspeh dokazovanja tiste stranke, ki nosi materialno dokazno breme, prevali procesno dokazno breme na nasprotno stranko, ki mora z nasprotnim dokazom izničiti uspeh glavnega dokaza.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0013748
ZOR člen 16, 191, 191/1, 200, 412, 412/2. ZPP člen 339, 339/1-14, 384, 384/1.
povrnitev škode – odgovornost upravljalca smučišča – odgovornost smučarja zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo – krivdna odgovornost - poškodba mladoletnega smučarja – varnost na smučišču – opustitve upravljalca smučišča – pravni standard dolžne skrbnosti - podlage odškodninske odgovornosti – vzročna zveza – protipravnost – deljena odgovornost – ravnanje oškodovanca – višina odškodnine – povzročitev škode iz hude malomarnosti – zmanjšanje odškodnine - deljive denarne obveznosti - z izrekom sodbe nedoločen načina delitve (deljive) obveznosti med toženima strankama - bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pravno mnenje – zamudne obresti
Ker je toženima strankama s sodbo naložena denarna obveznost deljiva in ker v izreku sodbe ni določen način delitve, je glede na v postopku izvršbe veljavno načelo stroge formalne legalitete treba upoštevati določbo drugega odstavka 412. člena ZOR, po kateri se denarna obveznost med več dolžniki (toženci) deli na enake dele in je vsak od njih odgovoren (le) za svoj del obveznosti.
Res je, da možnosti nastanka konkretne škode ne bi bilo mogoče z gotovostjo izključiti niti v primeru doslednega upoštevanja predpisanega standarda dolžne skrbnosti ravnanja zavarovanca druge toženke; vendar to še ne izključuje tudi obstoja vzročne zveze med ugotovljenimi opustitvami in nastalo škodo, ki se presoja po merilu povečane verjetnosti nastanka škode – namreč v smeri ustvaritve maksimalno „ugodnih“ pogojev za njen nastanek kot enega od upoštevnih sovzrokov.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – protispisnost – pravice obrambe – zavrnitev dokaznega predloga – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če vložnik zahteve za varstvo zakonitosti utemeljuje dokazne predloge (katerih izvedbo je sodišče zavrnilo) z lastnim razumevanjem izvedenih dokazov, gre po vsebini za izpodbijanje dejanskega stanja, kar ni dopustno.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – popravni sklep – poprava pisno izdelane sodbe - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - nova obravnava pred sodiščem prve stopnje
Če sodišče prve stopnje ne opravi procesnega dejanja, na izvedbo katerega opozori sodišče druge stopnje, se kršitev določbe tretjega odstavka 397. člena ZKP upošteva le, kadar zaradi tega pride do kršitev drugih določil postopka, ki predstavljajo poseg v pravice strank v postopku.
Po sodni praksi je kot veliko nehvaležnost mogoče šteti le ravnanja, ki so po pomembnosti taka, da razumno opravičujejo preklic darila. Zato je treba ob presoji pravnega standarda velike nehvaležnosti opraviti celovito presojo vseh okoliščin in dejanj med obdarjencem in darovalcem.
URS člen 22. ZPP člen 4, 339, 339/2-1, 347, 348, 355, 358, 358-2.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo neposrednosti - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - pritožba zoper sodbo - postopek s pritožbo - pritožbena obravnava - dopuščena revizija - pravica do poštenega obravnavanja - postopek z rednimi pravnimi sredstvi - dvom v dokazno oceno - pogoji za spremembo prvostopenjske sodbe pred sodiščem druge stopnje
V določbah ZPP ni podlage za kabinetno spremembo prvostopenjske dokazne ocene, ki sloni (tudi) na neposredno izvedenih dokazih.
Vsebini sodne poravnave in dednega dogovora sta tudi po presoji revizijskega sodišča dovolj jasni in razumljivi, da zanju, kljub njuni spornosti, ni potrebna nobena interpretativna (razlagalna) metoda, ampak se uporabita tako, kot se glasita. Navedenega zaključka ne more omajati dejstvo, na katerega se smiselno sklicuje toženka, in sicer, da njuna vsebina presega okvir pravdnega (izločitev iz zapuščine po očetu) in nepravdnega postopka (zapuščinski postopek po očetu), v katerih sta bila pravna akta sklenjena. Stranki lahko s sodno poravnavo oziroma dednim dogovorom razpolagata tudi s stvarmi in pravicami, ki niso predmet postopka, ki je v teku. Zato zatrjevanja toženke v smeri njune nejasnosti niso utemeljena. Če je bila toženka ob sklepanju sodne poravnave in dednega dogovora v zmoti, pa velja pritrditi stališču nižjih sodišč, da bi morala pravna akta (uspešno) izpodbijati, česar ni storila.
POPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005500
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1. Zakonik o sodnem kazenskem postopanju (ZSKP). Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3-3, 3-4, 3-6.
izločitev sodnika - časovna veljavnost zakona - kršitev kazenskega zakona - zahteva za izločitev - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravice obrambe - kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo
Pri presoji zakonitosti je Vrhovno sodišče izhajalo iz procesnih standardov, veljavnih v času sojenja.
prometno soglasje – obnova postopka – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje - sklicevanje na zakonsko besedilo
Ker revidentka ne navaja, katero naj bi bilo pomembno pravno vprašanje in zgolj citira zakonsko besedilo, ni izpolnila trditvenega in dokaznega bremena o izpolnjevanju pogojev za dovolitev revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VS0013680
ZIZ člen 226, 226/3, 227, 227/1, 273, 273/2.
začasna odredba – verjetnost terjatve – težko nadomestljiva škoda – umik vsebin s spletne strani – prepoved objave vsebin - kršitev prepovedi iz začasne odredbe – denarna kazen – obseg presoje – zahteva za varstvo zakonitosti
Sodišče v postopku zavarovanja ob zatrjevani kršitvi prepovedi iz začasne odredbe ne presoja verjetnosti terjatve glede na »novo« ravnanje dolžnika in tudi ne, ali obstoji verjetnost, da je (»novo«) ravnanje dolžnika za upnika škodljivo, za kar se smiselno zavzema zahteva za varstvo zakonitosti (v tem primeru bi bil izničen eden od temeljnih namenov začasne odredbe, ki je v hitrosti upnikovega začasnega varstva), pač pa presoja le, ali gre za dejanje, ki je enako ali se v bistvenem ne razlikuje od tistega, ki je bilo z začasno odredbo prepovedano.
Trditveno in dokazno breme o obstoju zelo hudih posledic kot pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je na strani revidenta. Ker revident navedb o grožnji stečaja ni utemeljil in izkazal, pogoj za dovolitev revizije ni izpolnjen.