Zgolj dejstvo, da je transakcijski račun zaprt oziroma blokiran, ne izkazuje, da pravna oseba nima sredstev in niti da jih slednja ne more zagotoviti, oziroma da jih ne more zagotoviti v celoti brez ogrožanja njene dejavnosti. Izkazuje le, da nima denarnih sredstev na transakcijskem računu in tako predstavlja le indic za slabo likvidnostno stanje prosilca za taksne oprostitve. To pa ob pomanjkanju navedb o ostalih okoliščinah slabega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja ne zadostuje za ugoditev njenemu predlogu.
zemljiška knjiga - lastninjenje - grajeno javno dobro - podlaga za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - pridobitev lastninske pravice na podlagi odločbe
Zemljiškoknjižno stanje pri spornih parcelah izkazuje "družbeno lastnino v splošni rabi", ne da bi bil naveden nosilec pravice: občina ali država. Obe udeleženki tega postopka vsaka zase zatrjujeta, da sta na podlagi predpisov o lastninjenju pridobili lastninsko pravico. Za odločitev v zadevi je zato ključno, ali odločba Občine Š. lahko predstavlja podlago za vpis njene lastninske pravice v zemljiško knjigo. Tudi v primeru, da bi bilo mogoče šteti 212. člen ZGO-1, na podlagi katerega je bila odločba izdana, kot določbo, ki omogoča poleg ureditve statusa sočasno tudi lastninjenje grajenega javnega dobra (določitve pravnih subjektov, ki jim lastništvo grajenega javnega dobra pripada), konkretna odločba ne omogoča predlaganega vpisa. Nanaša se na parcele, ki naj bi, kot izhaja iz obrazložitve odločbe, "v naravi predstavljale stavbno zemljišče, na katerem je v preteklosti potekal del reke".
nerazumljive vloge - poziv na dopolnitev vloge - zavrženje vloge
Ker so bile vloge nerazumljive, je sodišče predlagatelja pozvalo, da naj se opredeli, kot kaj naj se vloge obravnavajo, saj iz njih ni mogoče razbrati spornega predmeta in posledično pravne narave postopka, v katerem naj se vloga obravnava. V odgovor na ta poziv je predlagatelj ponovno vložil enako nerazumljivo vlogo, zato je sodišče pravilno vloge zavrglo.
Otrok zoper starša vlaga tožbo na izpodbijanje očetovstva, kar pomeni, da si interesi otroka in njegovih staršev nasprotujejo.
Tudi pri morebitnih procesnih dejanjih v postopku v sporih iz razmerij med starši in otroki je potrebno upoštevati voljo in željo otroka podano v otrokovem mnenju po določbi 410. člena ZPP, v kolikor ta ni v izrecnem nasprotju s koristmi otroka.
ZZK-1 člen 38, 38/1, 38/3, 40, 40/1-5, 40/2, 146, 146/2.. SPZ člen 49.
zemljiškoknjižni predlog - priloga - potrdilo pristojnega organa o namenu rabe nepremičnine - procesne predpostavke za vknjižbo lastninske pravice - zavrženje predloga - listine o izpolnitvi pogojev po posebnih predpisih - zemljiškoknjižno dovolilo - vpis lastninske pravice na podlagi sodne poravnave - vsebina listine, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo
Iz vsebine sodne poravnave povsem jasno izhaja, da zemljiškoknjižni lastnik dovoljuje pridobitelju vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, da gre torej za zemljiškoknjižno dovolilo. Ker sodna poravnava nadomešča izstavitev zemljiškoknjižne listine za prenos lastninske pravice in ni imela konstitutivne (oblikovalne) narave, bi moral predlagatelj predložiti listine iz 38. čl. ZZK-1 oziroma potrdilo občine, da ne uveljavlja predkupne pravice ali notarski zapisnik, v katerem je notar ugotovil dejstva, iz katerih izhaja, da je bila občini omogočena uresničitev predkupne pravice.
pritožba zoper sklep o dedovanju - stranka zapuščinskega postopka - krog upravičencev do pritožbe - odpoved dediščini - pravica do pritožbe - zavrženje nedovoljene pritožbe
Zoper sklep o dedovanju se smejo pritožiti samo stranke zapuščinskega postopka (172. člen ZD v zvezi s 363. in 333. členom ZPP). Stranke zapuščinskega postopka so dediči, volilojemniki in druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine (175. člen ZD). Pritožnik svoje dedne pravice v zapuščinskem postopku ni uveljavljal. Tudi iz pritožbe izhaja, da želi doseči drugačno odločitev za dedinjo M. P. in ne zase. Pritožnik torej nima pravice do pritožbe, zato njegova pritožba ni dovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP).
izvršilni stroški - umik predloga za izvršbo - umik takoj po izpolnitvi
Določbe ZIZ ne izključujejo uporabe splošnega pravila odločanja o stroških po merilu uspeha in tudi niso neskladne z njim, temveč dodatno regulirajo posamične stroškovne obveznosti strank v določenih fazah izvršilnega postopka z upoštevanjem njegovih posebnosti, zato je kot podlago za presojo utemeljenosti stroškov dopustno uporabiti določbo ZPP, po kateri mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka zahtevek izpolnila.
Do izpolnitve obveznosti je prišlo med samim postopkom izvršbe, ki je bil zato potreben. Ker je bila terjatev poravnana v obdobju med vloženim delnim umikom predloga za izvršbo in celotnim umikom predloga za izvršbo, torej med kratkim obdobjem, ko je upnik tudi poslal umik predloga za izvršbo, je umik mogoče šteti za takojšen po tem, ko je dolžnik izpolnil obveznost. Ker je upnik takoj umaknil predlog za izvršbo po izpolnitvi tekom izvršilnega postopka, stroškov ugovornega postopka tretjega dolžnika ni dolžan povrniti, saj teh stroškov ni povzročil neutemeljeno.
ZPSPP člen 10,11, 12, 28. OZ-UPB1 člen 39, 46, 49. ZDDV-1 člen 45, 76.a.
najem poslovne stavbe in poslovnih prostorov - izpodbojnost in ničnost pogodbe - davek na dodano vrednost - nalog za izpraznitev poslovnega prostora - odstop od najemne pogodbe in izpraznitev poslovnih prostorov
Pritožbeno sodišče načelno soglaša s pravnim stališčem sodišča prve stopnje, da za veljavnost najemne pogodbe ni pravno pomembno, ali je najemodajalec lastnik stvari, saj je najem mogoč tudi na stvari, ki ni v najemodajalčevi lasti. Določbe 10. in 11. člena ZPSPP iz leta 1974 je treba namreč smiselno uporabljati, upoštevaje ob tem potrebo po stabilnosti, jasnosti in predvidljivosti ureditve transformacije družbeno lastninskih razmerij v klasična lastninska razmerja. Nobenega razumnega razloga namreč ni mogoče najti, da bi zgolj za najem poslovnih prostorov veljalo, da je veljavnost sklenitve najemne pogodbe vezana na lastninsko pravico najemodajalca.
Pritožbeno sodišče ne dvomi, da so povečane potrebe mladoletnega AA. od 240,80 EUR mesečno v času sklenjene sodne poravnave na 417,92 EUR znatno povišanje in s tem znatno spremenjene okoliščine. Enako velja za povečanje potreb mladoletnega BB. od 170,00 EUR mesečno v času sklenjene sodne poravnave na 407,92 EUR. Napačno ugotovljeno dejstvo o strošku zdravil in šole v naravi po presoji pritožbenega sodišča ne vpliva na pravilnost zaključkov o potrebnem zvišanju preživnine na 130,00 EUR mesečno za vsakega mladoletnega tožnika.
objektivna odgovornost - odgovornost imetnika nevarne stvari - trčenje motornega vozila in pešca - prečkanje cestišča izven prehoda za pešce - nepričakovanost dogodka - deljena odgovornost
Sodišče prve stopnje je utemeljeno izpostavilo, da se je pred mestom nesreče nahajal znak "otroci na cesti" ter da so bile ob cesti stanovanjske hiše, pri čemer v bližini ni bilo prehoda za pešce. Pravilno je njegovo stališče, da v teh okoliščinah prečkanje cestišča s strani pešca ni nepričakovano.
S tem, ko je tožnik začel nenadno in relativno hitro prečkati cestišče, čeprav je brez večjega napora prihajajoče vozilo lahko videl in slišal, je ravnal skrajno neprevidno. Stranski intervenient je vozil s hitrostjo, ki je občutno nižja od predpisane, medtem ko je tožnik ravnal na način, ki bi se mu izognil vsak povprečno skrben posameznik. Čeprav bi tudi stranski intervenient glede na prisotnost znaka "otroci na cesti" lahko vozil še bolj previdno in skrbno, pa ni mogoče zanemariti dejstva, da tožnik pri prečkanju ceste ni izkazal najosnovnejše premišljenosti. Njegovo ravnanje je bilo v primerjavi z ravnanjem stranskega intervenienta veliko bolj neskrbno in tvegano.
Glede na to, da mora vsak skupščinski sklep potrditi notar v notarskem zapisniku (prvi odstavek 304. člena Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1), je notarjeva obvezna prisotnost na skupščini delniške družbe in njegove storitve v zvezi s to skupščino vedno v sferi neposredne koristi same delniške družbe (ne pa na primer posameznih delničarjev).
Glede na obrazloženo je neutemeljen pritožbeni očitek o storjeni bistveni kršitvi določb pravdnega postopka (iz prvega odstavka 339. člena ZPP) s kršitvijo 108. člena ZPP, ker toženčev predlog za začasno odredbo ni bil nepopoln v smislu 108. člena ZPP, temveč je bil materialnopravno nepravilen glede na zakonske določbe 268. in 40. člena ZIZ.
rekonstrukcija oporoke - oporočno dedovanje - napotitev na pravdo ali drug postopek
Oporoka se lahko rekonstruira na zapuščinski obravnavi, sicer pa v pravdi. Če je med zainteresiranimi osebami soglasje o relevantnih dejstvih, opravi zapuščinsko sodišče rekonstrukcijo oporoke tako, da sestavi zapisnik in ga razglasi namesto oporoke, v primeru spora pa pravdno sodišče s sodbo, ki jo zapuščinsko sodišče prebere namesto razglasitve oporoke.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - poziv na dopolnitev tožbe - nevložitev odgovora na tožbo - priznana dejstva - soglasje za mediacijo
Eventualno soglasje za mediacijo tožene stranke ne razbremeni trditvenega in dokaznega bremena.
Glede na ugotovitve izvedenca, ko je olje izteklo že v 20 sekundah in je vsako delovanje motorja po tem trenutku že povzročilo škodo, določbe splošnih pogojev ni mogoče razlagati na način, da vsako delovanje motorja po izteku olja, tudi če gre za vprašanje sekund, že pomeni izključitev kritja škode. Upoštevati je treba konkretne okoliščine zadeve in določen čas za reakcijo voznika. Opisane okoliščine (olje je izteklo hipoma, tovornjak se ob udarcu ni takoj ustavil, voznik je po ustavitvi tovornjaka zelo hitro ugasnil motor) zato ob pravilni razlagi splošnih določb nimajo za posledico izključitve kritja škode. Drugačna razlaga bi bila do zavarovancev prestroga.
zavrženje tožbe - poprava tožbe - socialni spor - elektronska oblika - podpis
Po 105.b členu ZPP je pisna vloga tista, ki je napisana ali natisnjena in lastnoročno podpisana v fizični obliki. Lahko je tudi v elektronski obliki, če je podpisana z varnim elektronskim podpisom. Ta določba ZPP še ni operacionalizirana in je v socialnem sporu mogoče tožbo na pravno veljaven način vložiti le v fizični pisni obliki.
Po določbi prvega odstavka 27. člena ZPIZ-2 dobi pravico do starostne pokojnine zavarovanec pri starosti 65 let, če je dopolnil najmanj 15 let zavarovalne dobe. Tožnik je 25. 1. 2014 dopolnil 65 let starosti, ne izpolnjuje pa minimalnega pogoja zavarovalne dobe, to je 15 let, zato mu ni mogoče priznati pravice do starostne pokojnine, niti do sorazmernega dela starostne pokojnine.
Iz razpravnega zapisnika izhaja, da je sodišče prve stopnje oškodovanca in priče zaslišalo po predpisanem postopku tako, da so najprej prosto izpovedovale in nato odgovarjale na zastavljena vprašanja, nakar jim je sodišče predočilo njihove izpovedbe v preiskavi in jih povprašalo čemu sedaj izpovedujejo drugače. Oškodovanec in priče so podali odgovore, do katerih se je sodišče prve stopnje nato opredelilo v dokazni oceni. Iz tega sledi, da je sodišče postopalo povsem v skladu z določbo 335. člena v zvezi z 241. členom ZKP in zato načela neposrednosti ni kršilo.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 211, 211/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje goljufije - sodna razveza - policist - goljufiv namen
Odločilno v predmetni zadevi je, ali je tožnik izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja goljufije po 211. členu KZ-1, torej ali je zato, da bi sebi, ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist spravil oškodovanko z lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto, ali jo pustil v zmoti in jo s tem zapeljal, da je v škodo svojega ali tujega premoženja kaj storila ali opustila. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da C.C. tožniku denarja ni posodila zato, ker se ji je predstavil z imenom D.D., temveč zato, ker ga je (kot osebo) poznala in mu zaupala, zaradi tega je s predstavljanjem za D.D. ni spravil v zmoto in ji ni ustvaril zmotne predstave o svoji osebi. Pravilno je ugotovilo, da je vedela, komu je denar posodila, kako je tožnik videti, kje je zaposlen, kakšen avto ima in celo kje stanuje, z njim pa je bila določen čas tudi v intimni zvezi. Ugotovilo je, da je tožnik uporabljal drugo ime zaradi vzdrževanja intimnega stika z njo in ne zato, da bi jo ogoljufal. Zaključilo je, da je obstajalo medsebojno zaupanje med tožnikom in C.C. v času obeh posojil, saj sicer do posojil ne bi prišlo. Pravilno je ugotovilo, da ni podlage za zaključek, da naj bi pri tožniku obstajal drugačen namen od namena vrnitve posojila, saj sta z C.C. dogovorno določala različne datume vračila, med njima pa je ves čas tekla komunikacija, tako prek telefona, kot tudi osebno. Odsotnost goljufivega namena je sodišče prve stopnje ugotovilo tudi glede na delno plačilo dolga in v tožnikovem iskanju možnosti vračila celotnega dolga.