Zgolj dejstvo, da je transakcijski račun zaprt oziroma blokiran, ne izkazuje, da pravna oseba nima sredstev in niti da jih slednja ne more zagotoviti, oziroma da jih ne more zagotoviti v celoti brez ogrožanja njene dejavnosti. Izkazuje le, da nima denarnih sredstev na transakcijskem računu in tako predstavlja le indic za slabo likvidnostno stanje prosilca za taksne oprostitve. To pa ob pomanjkanju navedb o ostalih okoliščinah slabega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja ne zadostuje za ugoditev njenemu predlogu.
zemljiška knjiga - lastninjenje - grajeno javno dobro - podlaga za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - pridobitev lastninske pravice na podlagi odločbe
Zemljiškoknjižno stanje pri spornih parcelah izkazuje "družbeno lastnino v splošni rabi", ne da bi bil naveden nosilec pravice: občina ali država. Obe udeleženki tega postopka vsaka zase zatrjujeta, da sta na podlagi predpisov o lastninjenju pridobili lastninsko pravico. Za odločitev v zadevi je zato ključno, ali odločba Občine Š. lahko predstavlja podlago za vpis njene lastninske pravice v zemljiško knjigo. Tudi v primeru, da bi bilo mogoče šteti 212. člen ZGO-1, na podlagi katerega je bila odločba izdana, kot določbo, ki omogoča poleg ureditve statusa sočasno tudi lastninjenje grajenega javnega dobra (določitve pravnih subjektov, ki jim lastništvo grajenega javnega dobra pripada), konkretna odločba ne omogoča predlaganega vpisa. Nanaša se na parcele, ki naj bi, kot izhaja iz obrazložitve odločbe, "v naravi predstavljale stavbno zemljišče, na katerem je v preteklosti potekal del reke".
Otrok zoper starša vlaga tožbo na izpodbijanje očetovstva, kar pomeni, da si interesi otroka in njegovih staršev nasprotujejo.
Tudi pri morebitnih procesnih dejanjih v postopku v sporih iz razmerij med starši in otroki je potrebno upoštevati voljo in željo otroka podano v otrokovem mnenju po določbi 410. člena ZPP, v kolikor ta ni v izrecnem nasprotju s koristmi otroka.
ZZK-1 člen 38, 38/1, 38/3, 40, 40/1-5, 40/2, 146, 146/2.. SPZ člen 49.
zemljiškoknjižni predlog - priloga - potrdilo pristojnega organa o namenu rabe nepremičnine - procesne predpostavke za vknjižbo lastninske pravice - zavrženje predloga - listine o izpolnitvi pogojev po posebnih predpisih - zemljiškoknjižno dovolilo - vpis lastninske pravice na podlagi sodne poravnave - vsebina listine, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo
Iz vsebine sodne poravnave povsem jasno izhaja, da zemljiškoknjižni lastnik dovoljuje pridobitelju vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, da gre torej za zemljiškoknjižno dovolilo. Ker sodna poravnava nadomešča izstavitev zemljiškoknjižne listine za prenos lastninske pravice in ni imela konstitutivne (oblikovalne) narave, bi moral predlagatelj predložiti listine iz 38. čl. ZZK-1 oziroma potrdilo občine, da ne uveljavlja predkupne pravice ali notarski zapisnik, v katerem je notar ugotovil dejstva, iz katerih izhaja, da je bila občini omogočena uresničitev predkupne pravice.
nerazumljive vloge - poziv na dopolnitev vloge - zavrženje vloge
Ker so bile vloge nerazumljive, je sodišče predlagatelja pozvalo, da naj se opredeli, kot kaj naj se vloge obravnavajo, saj iz njih ni mogoče razbrati spornega predmeta in posledično pravne narave postopka, v katerem naj se vloga obravnava. V odgovor na ta poziv je predlagatelj ponovno vložil enako nerazumljivo vlogo, zato je sodišče pravilno vloge zavrglo.
Glede na to, da mora vsak skupščinski sklep potrditi notar v notarskem zapisniku (prvi odstavek 304. člena Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1), je notarjeva obvezna prisotnost na skupščini delniške družbe in njegove storitve v zvezi s to skupščino vedno v sferi neposredne koristi same delniške družbe (ne pa na primer posameznih delničarjev).
izvršilni stroški - umik predloga za izvršbo - umik takoj po izpolnitvi
Določbe ZIZ ne izključujejo uporabe splošnega pravila odločanja o stroških po merilu uspeha in tudi niso neskladne z njim, temveč dodatno regulirajo posamične stroškovne obveznosti strank v določenih fazah izvršilnega postopka z upoštevanjem njegovih posebnosti, zato je kot podlago za presojo utemeljenosti stroškov dopustno uporabiti določbo ZPP, po kateri mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka zahtevek izpolnila.
Do izpolnitve obveznosti je prišlo med samim postopkom izvršbe, ki je bil zato potreben. Ker je bila terjatev poravnana v obdobju med vloženim delnim umikom predloga za izvršbo in celotnim umikom predloga za izvršbo, torej med kratkim obdobjem, ko je upnik tudi poslal umik predloga za izvršbo, je umik mogoče šteti za takojšen po tem, ko je dolžnik izpolnil obveznost. Ker je upnik takoj umaknil predlog za izvršbo po izpolnitvi tekom izvršilnega postopka, stroškov ugovornega postopka tretjega dolžnika ni dolžan povrniti, saj teh stroškov ni povzročil neutemeljeno.
Glede na obrazloženo je neutemeljen pritožbeni očitek o storjeni bistveni kršitvi določb pravdnega postopka (iz prvega odstavka 339. člena ZPP) s kršitvijo 108. člena ZPP, ker toženčev predlog za začasno odredbo ni bil nepopoln v smislu 108. člena ZPP, temveč je bil materialnopravno nepravilen glede na zakonske določbe 268. in 40. člena ZIZ.
rekonstrukcija oporoke - oporočno dedovanje - napotitev na pravdo ali drug postopek
Oporoka se lahko rekonstruira na zapuščinski obravnavi, sicer pa v pravdi. Če je med zainteresiranimi osebami soglasje o relevantnih dejstvih, opravi zapuščinsko sodišče rekonstrukcijo oporoke tako, da sestavi zapisnik in ga razglasi namesto oporoke, v primeru spora pa pravdno sodišče s sodbo, ki jo zapuščinsko sodišče prebere namesto razglasitve oporoke.
objektivna odgovornost - odgovornost imetnika nevarne stvari - trčenje motornega vozila in pešca - prečkanje cestišča izven prehoda za pešce - nepričakovanost dogodka - deljena odgovornost
Sodišče prve stopnje je utemeljeno izpostavilo, da se je pred mestom nesreče nahajal znak "otroci na cesti" ter da so bile ob cesti stanovanjske hiše, pri čemer v bližini ni bilo prehoda za pešce. Pravilno je njegovo stališče, da v teh okoliščinah prečkanje cestišča s strani pešca ni nepričakovano.
S tem, ko je tožnik začel nenadno in relativno hitro prečkati cestišče, čeprav je brez večjega napora prihajajoče vozilo lahko videl in slišal, je ravnal skrajno neprevidno. Stranski intervenient je vozil s hitrostjo, ki je občutno nižja od predpisane, medtem ko je tožnik ravnal na način, ki bi se mu izognil vsak povprečno skrben posameznik. Čeprav bi tudi stranski intervenient glede na prisotnost znaka "otroci na cesti" lahko vozil še bolj previdno in skrbno, pa ni mogoče zanemariti dejstva, da tožnik pri prečkanju ceste ni izkazal najosnovnejše premišljenosti. Njegovo ravnanje je bilo v primerjavi z ravnanjem stranskega intervenienta veliko bolj neskrbno in tvegano.
Glede na ugotovitve izvedenca, ko je olje izteklo že v 20 sekundah in je vsako delovanje motorja po tem trenutku že povzročilo škodo, določbe splošnih pogojev ni mogoče razlagati na način, da vsako delovanje motorja po izteku olja, tudi če gre za vprašanje sekund, že pomeni izključitev kritja škode. Upoštevati je treba konkretne okoliščine zadeve in določen čas za reakcijo voznika. Opisane okoliščine (olje je izteklo hipoma, tovornjak se ob udarcu ni takoj ustavil, voznik je po ustavitvi tovornjaka zelo hitro ugasnil motor) zato ob pravilni razlagi splošnih določb nimajo za posledico izključitve kritja škode. Drugačna razlaga bi bila do zavarovancev prestroga.
pritožba zoper sklep o dedovanju - stranka zapuščinskega postopka - krog upravičencev do pritožbe - odpoved dediščini - pravica do pritožbe - zavrženje nedovoljene pritožbe
Zoper sklep o dedovanju se smejo pritožiti samo stranke zapuščinskega postopka (172. člen ZD v zvezi s 363. in 333. členom ZPP). Stranke zapuščinskega postopka so dediči, volilojemniki in druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine (175. člen ZD). Pritožnik svoje dedne pravice v zapuščinskem postopku ni uveljavljal. Tudi iz pritožbe izhaja, da želi doseči drugačno odločitev za dedinjo M. P. in ne zase. Pritožnik torej nima pravice do pritožbe, zato njegova pritožba ni dovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP).
ZPSPP člen 10,11, 12, 28. OZ-UPB1 člen 39, 46, 49. ZDDV-1 člen 45, 76.a.
najem poslovne stavbe in poslovnih prostorov - izpodbojnost in ničnost pogodbe - davek na dodano vrednost - nalog za izpraznitev poslovnega prostora - odstop od najemne pogodbe in izpraznitev poslovnih prostorov
Pritožbeno sodišče načelno soglaša s pravnim stališčem sodišča prve stopnje, da za veljavnost najemne pogodbe ni pravno pomembno, ali je najemodajalec lastnik stvari, saj je najem mogoč tudi na stvari, ki ni v najemodajalčevi lasti. Določbe 10. in 11. člena ZPSPP iz leta 1974 je treba namreč smiselno uporabljati, upoštevaje ob tem potrebo po stabilnosti, jasnosti in predvidljivosti ureditve transformacije družbeno lastninskih razmerij v klasična lastninska razmerja. Nobenega razumnega razloga namreč ni mogoče najti, da bi zgolj za najem poslovnih prostorov veljalo, da je veljavnost sklenitve najemne pogodbe vezana na lastninsko pravico najemodajalca.
Pritožbeno sodišče ne dvomi, da so povečane potrebe mladoletnega AA. od 240,80 EUR mesečno v času sklenjene sodne poravnave na 417,92 EUR znatno povišanje in s tem znatno spremenjene okoliščine. Enako velja za povečanje potreb mladoletnega BB. od 170,00 EUR mesečno v času sklenjene sodne poravnave na 407,92 EUR. Napačno ugotovljeno dejstvo o strošku zdravil in šole v naravi po presoji pritožbenega sodišča ne vpliva na pravilnost zaključkov o potrebnem zvišanju preživnine na 130,00 EUR mesečno za vsakega mladoletnega tožnika.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - poziv na dopolnitev tožbe - nevložitev odgovora na tožbo - priznana dejstva - soglasje za mediacijo
Eventualno soglasje za mediacijo tožene stranke ne razbremeni trditvenega in dokaznega bremena.
ZPIZ-2 člen 27, 39a, 399.. ZPol člen 87.. ZPIZ-2B člen 7.
starostna pokojnina - predčasna pokojnina
Tožnik izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po posebnem predpisu, to je po ZPol v povezavi s 399. členom ZPIZ-2, ne pa pogojev iz 27. in 29. člena ZPIZ-2. Zato je potrebno njegov zahtevek za izplačilo 20 % starostne oziroma predčasne pokojnine zavrniti.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00012924
ZDR člen 43, 43/1, 184.. OZ člen 131, 171, 171/1, 174, 174/1, 174/2, 179.. ZVZD člen 5, 6, 14.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - soprispevek oškodovanca - pravična denarna odškodnina - nepremoženjska škoda - invalidnina - odbitna franšiza - zakonske zamudne obresti - premoženjska škoda - tuja nega in pomoč - viličar
Spornega dne je prišlo do nezgode na poti tožnice od delovnega mesta do stranišča, ko je stala pri sodelavcu na kontrolni liniji in je viličarist druge toženke pri nakladanju prevrnil kovaške zaboje ter so se zabojniki (teža enega je znašala cca 600 kg) prevrnili in tožnico stisnili ob del kontrolne linije. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je podana krivdna odškodninska odgovornost druge toženke. Tožnici zato, ker je stala pri sodelavcu na drugi liniji, kjer je nanjo kljub umikanju padel zaboj zaradi neustreznega upravljanja viličarista, ni mogoče očitati neskrbnega ravnanja pri nastanku nezgode.
Invalidnina je le ena izmed več okoliščin primera, ki vplivajo na prisojo pravične denarne odškodnine, zato se pri oceni, ali in koliko invalidnina vpliva na odmero pravične denarne odškodnine, poleg individualnih značilnosti oškodovanke, njene prizadetosti in višine mesečne invalidnine, uporabi pravilo o prostem preudarku in ne matematični oziroma aktuarski izračun. Vpliv invalidnine se ocenjuje v obsegu, v katerem zmanjšuje prizadetost oškodovanke.
Če sodišče zasliši pričo o tem, kako je potekala prepoznava osumljenca po fotografijah, je dokaz izpovedba priče, ne pa listina, ki jo je sestavila policija.
Tožničina tožba je bila zavržena, kar pomeni, da z njo ni uspela. Tožničini razlogi za umik tožbe so sicer lahko razumljivi, vendar ko tožena stranka v umik ni privolila, očitno ne drži, da je izgubila interes za tožbo, kot je sicer to sama navedla. Njen interes bi bil, da iztoži plačilo stroškov, ki so ji bili nastali zaradi pravde. Ker pa je sama izrecno navedla, da za tožbo nima več interesa in se tudi ni pritožila zoper sklep o zavrženju tožbe, mora sedaj trpeti stroškovno posledico svojega pravdnega neuspeha.
Nasprotna tožba je obrambno sredstvo in jo je treba praviloma obravnavati skupaj s tožbo. Vendar pa glede spornih stroškov tožnica sama ni tako ravnala, da bi jih sodišče lahko obravnavalo skupaj s stroški, nastalimi po tožbi toženke. Po izdaji sodbe na podlagi odpovedi je zahtevala le povrnitev stroškov, ki jih je imela kot toženka, ne pa tudi spornih stroškov, torej stroškov, ki so ji nastali zaradi vložitve nasprotne tožbe.
zavrženje tožbe - poprava tožbe - socialni spor - elektronska oblika - podpis
Po 105.b členu ZPP je pisna vloga tista, ki je napisana ali natisnjena in lastnoročno podpisana v fizični obliki. Lahko je tudi v elektronski obliki, če je podpisana z varnim elektronskim podpisom. Ta določba ZPP še ni operacionalizirana in je v socialnem sporu mogoče tožbo na pravno veljaven način vložiti le v fizični pisni obliki.