ustavitev postopka - odločitev o pravdnih stroških
Ker je bila pravnomočna sodba toženi stranki vročena 8. 12. 2017, je 30-dnevni rok za izvršitev potekel 7. 1. 2018. Tožnica je zato 10. 1. 2018 utemeljeno postopala po 3. odst. 82. členu ZDSS-1 in zatem dne 15. 2. 2018 vložila tožbo zaradi molka organa, saj niti do takrat tožena stranka ni odločila o začasni nezmožnosti za delo zaradi bolezni. To je storila šele z izdajo upravnega akta dne 21. 2. 2018. Zgolj zato, ker je obnovitveni postopek vodila dvofazno na način, da je 18. 1. 2018 izdala sklep o dovolitvi obnove postopka, končanega leta 2015, ni mogoče uspešno zatrjevati, da v obravnavani zadevi ni prišlo do molka organa. O vsebinskem delu zadeve je bilo nedvomno odločeno šele 21. 2. 2018, kar je več kot 30 dni po pravnomočnosti sodbe, zato tožnici ni mogoče uspešno očitati, da si je stroške sodnega postopka povzročila sama.
Konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajska konvencija) člen 39. Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 25.
mednarodna prodajna pogodba - uporaba dunajske konvencije - uporaba domačega in tujega prava - uporaba evropskega prava
Gre za pogodbeno odškodninsko odgovornost zaradi kršitve pogodbe o mednarodni prodaji blaga, saj sta pravdni stranki iz različnih držav.
Za določitev merodajnega prava je relevantna Uredba RIM I. V skladu s 25. členom Rim I ne posega v uporabo mednarodnih konvencij. Konvencija Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga1 (v nadaljevanju Dunajska konvencija - DK) je specialnejši predpis od RIM I, ki se neposredno uporabi, kadar so izpolnjeni pogoji za njeno uporabo, razen če stranke izrecno izključujejo njeno uporabo. Dunajske konvencije se tako uporablja za prodajno pogodbo med strankama, ki imata svoj sedež na ozemlju različnih držav.
V skladu z 39. členom DK (II. poglavje Obveznosti prodajalca) kupec izgubi pravico, da se sklicuje na pomanjkljivosti glede istovetnosti blaga, če o tem prodajalcu ni poslal obvestila v primernem roku oz. najpozneje v dveh letih od dneva dejanske izročitve blaga kupcu.
S tem, ko je obdolženec notarsko potrdilo o overitvi podpisa, ki so mu ga v notarski pisarni N. E. izdali za povsem drug namen, združil s ponarejenima pooblastiloma M. Š. oz. A. P. za sklenitev naročniškega razmerja pri družbi T. S. d.d., notarskega potrdila v ničemer ni spremenil. Zato notarsko potrdilo o overitvi podpisa ne predstavlja ponarejene javne listine po tretjem odstavku 251. člena KZ-1, saj ni bilo niti ponarejeno niti spremenjeno. Tako ostane le očitek ponareditve pooblastil M. Š. oz. A. P. in je potrebno dejanje opredeliti po temeljni obliki tega kaznivega dejanja po prvem odstavku 251. člena KZ-1, ki je med drugim podana ob ponareditvi (navadne) listine.
ponovna odmera pokojnine - rok za vložitev zahteve - neprava obnova postopka - razveljavitev ali sprememba dokončne odločbe
Z odločbo Ustavnega sodišča RS z dne 26. 3. 2015 je resda bil določen rok za vložitev zahteve 60 dni po objavi te odločbe v Uradnem listu RS in se je rok za vložitev zahteve za revizijo in ponovno odmero pokojnine iztekel dne 29. 6. 2015. Vendar je ta rok veljal za tiste, ki niso mogli z izrednimi pravnimi sredstvi zavarovati svoje interese. Tožnik je svoj interes lahko zavaroval s 183. členom ZPIZ-2 in zahteval razveljavitev ali spremembo dokončne odločbe z institutom neprave obnove. Tožniku je bila starostna pokojnina priznana v letu 2013 in tako 10 - letni rok iz drugega odstavka 183. člena ZPIZ-2 še ni potekel. Tožena stranka bi bila dolžna ob zahtevi tožnika upoštevati določbo 183. člena in v skladu z njo presojati, ali obstajajo pogoji za razveljavitev oziroma spremembo dokončne odločbe tožene stranke, s katero je bila tožniku v letu 2013 priznana in odmerjena pravica do starostne pokojnine.
ZDen člen 19, 19/1-4, 32, 32/2. ZPP člen 185, 185/1. ZZK-1 člen 243.
denacionalizacija - ničnost prodajne pogodbe za nepremičnino zaradi denacionalizacije - sprememba tožbe - načelo ekonomičnosti postopka
Prodajna pogodba, katere predmet je bila nepremičnina in katere vrnitev v naravi je bila zahtevana s (pravočasno) vloženo zahtevo za denacionalizacijo pri Upravni enoti Žalec, o kateri pa (v tem delu) še ni bilo odločeno, glede je na določila drugega odstavka 88. člena ZDen nična. Pravno neupoštevne so ugovorne trditve prvotoženke. O obstoju ovir za vračilo parcele 572/88, k.o. P. v naravi (po drugem odstavku 32. člena ZDen in 4. točki prvega odstavka 19. člena ZDen), saj so odločitve o le-teh v pristojnosti upravnega organa pred katerim teče denacionalizacijski postopek. Zato o teh pravdno sodišče tudi ne more odločati kot o predhodnih vprašanjih.
Po prvem odstavku 185. člena ZPP lahko sodišče dovoli spremembo tožbe, čeprav se tožena stranka temu upira, če meni, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama. Načelo ekonomičnosti postopka namreč zahteva, da se, kadar je to mogoče, izkoristi že zbrano procesno gradivo in omogoči dokončna rešitev spora, saj bi moral sicer tožnik vložiti novo tožbo in v novem postopku začeti vse od začetka. Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitve, da je mogoče o nadaljnjih zahtevkih tožnika po 243. členu ZZK-1 odločiti že na podlagi gradiva, na katerega je tožnik opiral že prvotni zahtevek na ugotovitev ničnosti, pravilno zaključilo o smotrnosti takšne spremembe in pravilno dovolilo spremembo tožbe.
ZPP člen 180, 180/3, 394, 394-9, 394-10, 394-11.. KZ-1 člen 257, 257/3, 258.
predlog za obnovo postopka - kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic - nevestno delo v službi - sprememba predpisa - pravnomočna kazenska sodba - obnovitveni razlog
Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da obnovitvena razloga po 9. in 10. točki 394. člena ZPP nista podana, vendar pa ugotavlja, da iz vsebine tožničinega predloga za obnovo postopka izhaja, da se tožnica sklicuje tudi na obnovitveni razlog po 11. točki 394. člena ZPP, ki je skladno z določbo 109. člena ZPP-E nov obnovitveni razlog. Po tej točki se postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan, na predlog stranke obnovi, če je prišlo do pravnomočne sodne odločbe kazenskega sodišča, ki temelji na istem dejanskem stanju kot sodna odločba, na podlagi katere je bilo že odločeno v pravdnem postopku. Skladno z določbo 3. odstavka 180. člena ZPP sodišče ni vezano na pravno kvalifikacijo, ki jo stranke podajo. Stranke so dolžne navesti dejansko podlago, sodišče pa na podlagi ugotovljene dejanske podlage določi pravno kvalifikacijo. Tožnica je, kot izhaja iz predloga, dejansko podlago navedla. Tako bi moralo sodišče prve stopnje odločiti tudi o obnovitvenem razlogu po 11. točki 394. člena ZPP.
ZIZ člen 38, 38/5. ZPP člen 2, 2/1, 163, 163/1. OZ člen 393, 393/2.
izvršilni stroški - prekoračitev zahtevka - izvršilni postopek zoper več dolžnikov - upnikova zahteva - razdelitev stroškov
Sodišče sme naložiti povrnitev upnikovih stroškov le v obsegu, kot ga opredeli upnik v podani zahtevi, in le zoper tiste stranke postopka, ki jih navede upnik v zahtevi.
pristop na poravnalni narok - opravičljiv razlog za izostanek z naroka - bolezen stranke - domneva umika tožbe
Zmotno je prepričanje tožeče stranke, da predstavlja bolezen ali poškodba že sama po sebi opravičljiv razlog za neudeležbo na naroku. Osnovno pravilo je ravno nasprotno; bolezen ali poškodba v načelu ni opravičljiv razlog za preložitev naroka, ki pomeni zastoj v sodnem postopku, saj pravica do sodnega varstva ene stranke ne more biti odvisna od zdravstvenega stanja nasprotne stranke. Če se stranka zaradi zdravstvenih razlogov ne more udeležiti obravnave, mora poskrbeti za pooblaščenca, ki jo bo ustrezno zastopal. Bolezen ali poškodba je zato lahko opravičljiv razlog za preložitev naroka le, če je v razmerju do datuma razpisanega naroka nenadna oz. nepredvidljiva, če je torej nastopila tik pred narokom tako, da se stranka na to spremembo ni imela časa in možnosti pripraviti (prim. I Cpg 345/2017 in druge).
Pritožbeno sodišče je v zvezi z uporabo oziroma razlago določb ZUTD v primeru, ko je dejansko prejeta nižja plača, kot je dogovorjena s pogodbo o zaposlitvi, in v stečajnem postopku nad delodajalcem prijavljena oziroma celo priznana terjatev v višini razlik v plači, že zavzelo stališče, da je v osnovo za odmero nadomestila za primer brezposelnosti mogoče upoštevati le dejansko prejete plače. V ZUTD namreč ni podlage, niti ni mogoče citiranih določb pravilno razlagati in uporabljati tako, da bi se pri odmeri nadomestila za primer brezposelnosti upoštevale plače, ki bi jih zavarovanec moral prejeti na podlagi pogodbe o zaposlitvi, če jih je dejansko prejel v nižjem znesku.
SPZ člen 65, 66, 105, 107. ZPP člen 208, 208/2, 258, 285, 339, 339/2, 339/2-8.
dejanska etažna lastnina - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - lastninska pravica na posameznem delu zgradbe - solastnina - razvoj sodne prakse - dopustna retroaktivnost - razdružitev solastnine - zaslišanje obeh strank - prekinitev postopka - materialno procesno vodstvo
Etažni lastnini je treba zagotoviti sodno varstvo tudi v primerih, ko je obstajala le dejansko in (še) ni bila pravno urejena. Med te primere sodijo tudi položaji, v katerih je bila stavba v naravi dejansko in pravno razdeljena na posamezne dele, v zemljiški knjigi pa se je izvedla z vpisom solastninskih deležev posameznih etažnih lastnikov na zemljiški parceli, na kateri stoji stavba, in je na enak način tekel tudi nadaljnji promet posameznih delov.
Četudi se je šele po začetku nepravdnega postopka, ki teče med strankami tega postopka, izoblikovalo stališče, da je v primerih, ko gre dejansko za etažno lastnino, upoštevanje vknjiženih solastninskih deležev kot odločilnih pri delitvi pravno napačno, ne gre za nedopustno retroaktivnost. Sodna praksa se razvija, razlog za njen intenzivnejši razvoj na obravnavanem področju pa je v pripravljenosti zainteresiranih oseb (ob hkratni vzpodbudi zakonodajalca), da se uredijo zatečena razmerja v skladu z veljavnim stvarnopravnim režimom. Razvoj sodne prakse pa še ne pomeni, da se uporabljajo nova pravila za pravno ovrednotenje dejanskih stanj, nastalih v preteklosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00012744
ZDen člen 73. ZPP člen 286, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8. ZGD-1 člen 623, 623/6.
določitev odškodnine - upravičenec do denarne odškodnine - denacionalizirana nepremičnina, vrnjena v last in posest - vrnitev nepremičnine denacionaliziranim upravičencem - odplačna pridobitev nepremičnine - pravni naslednik - univerzalno pravno nasledstvo - prevzemna družba - nova družba - prenos premoženja - statusna sprememba - prenos poslovanja družbe - pravica do izjave - ugovor prekluzije - bistvene kršitve določb postopka
Po 73. členu ZDen so do odškodnine upravičeni zavezanci, iz katerih sredstev je bila po odločbah ZDen vrnjena nepremičnina, ki so jo pridobili odplačno. Določba 73. člena ZDen je pri opredelitvi odškodnine omejena na subjekte, ki so bili denacionalizacijski zavezanci in so podržavljeno premoženje v svoja sredstva sami ali po svojih univerzalnih pravnih prednikih pridobili odplačno. Singularni pravni nasledniki so iz tega kroga izključeni.
Sporno je, ali je predlagatelj pravni naslednik pridobitelja obravnavane nepremičnine in odplačnost pridobitve.
Univerzalno pravno nasledstvo je podano, kadar ob statusnih spremembah prevzemni pravni subjekt vstopi v celotni pravni položaj prenosnega pravnega subjekta, tako da je njegov pravni naslednik glede celote pravic, obveznosti in pravnih razmerij.
Pravna prednica predlagatelja s prevzemom dela premoženja v upravljanje in tudi s prevzemom dela poslovanja nekdanje podružnice Narodne banke FLRJ vstopila le v posamezna pravna razmerja narodne banke, kar ne vodi do univerzalnega pravnega nasledstva oziroma celovitega prenosa premoženja z vsemi pravicami in obveznostmi. Tako se izkaže, da pogoj univerzalnega pravnega nasledstva za odškodnino po 73. členu ZDen ni izpolnjen in je predlog pravilno zavrnjen.
izvrševanje roditeljske pravice - izbira osnovne šole - bistveni vpliv na razvoj otroka - izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem - usmeritev v prilagojeni program
Med šolama obstajajo razlike, ki pa so po mnenju pritožbenega sodišča odločilne za uspešen osebnostni razvoj otroka. Iz ugotovitev sodišča izhaja, da OŠ B. poleg prilagojenega programa z nižjim izobrazbenim standardom izvaja redni program osnovne šole, OŠ A. pa poleg prilagojenega programa z nižjim izobrazbenim standardom izvaja poseben program vzgoje in izobraževanja, ki je namenjen učencem, katerim je poseben program prezahteven. Na šolah sta programa prostorsko ločena, s tem, da OŠ B. izvaja pristop vključujoče šole za učence s posebnimi potrebami, katerega namen je, da se vsi učenci skupno vključujejo v šolske in zunajšolske aktivnosti. Nasprotna udeleženka utemeljeno temu programu pripisuje odločilno prednost v zagotavljanju uspešnega osebnostnega razvoja otroka.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - davki in prispevki - misija
Zagotovitev misijskega dopusta oziroma navedene odsotnosti ter višja plača na misiji ne izključujeta pravice do tedenskega počitka oziroma upravičenja do plačila odškodnine v primeru, da ta pravica ni zagotovljena. To, da je tožnik po ugotovitvi sodišča prve stopnje v obdobju od 17. 11. 2010 do 7. 12. 2010 izrabil posebni dodatni dopust v trajanju 21 dni, ne pomeni, da ne more biti upravičen do vtoževane odškodnine za 25 neizkoriščenih dni tedenskega počitka v času misije od 24. 8. 2010 do 31. 3. 2011. Prav tako ni možno slediti pritožbeni navedbi, da je že v sami tožnikovi plači, ki je za čas napotitve v mirovne sile določena na mesečni ravni celo v pavšalnem neto znesku, zajeto tudi plačilo za neizkoriščene dneve tedenskega počitka.
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-3, 318/4, 339, 339/2, 339/2-7. SPZ člen 32.
posestno varstvo - motenje posesti - prekluzivni rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti - prepozna tožba - zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - nesklepčna tožba - neodpravljiva nesklepčnost tožbe
Ker že iz tožbenih trditev izhaja, da je bila tožba zaradi motenja posesti vložena več kot 30 dni potem, ko je tožnica ugotovila, da je bila ključavnica zamenjana, in ko ji je toženec na njen opomin, naj ji izroči ključe, odgovoril, da tega ne bo storil, je bila tožba glede na materialnopravno določbo 32. člena SPZ vložena prepozno. Tožbenih trditev v tej smeri se ne da dopolniti. Tožba je bila neodpravljivo nesklepčna.
postopek preventivnega prestrukturiranja - predlog za začetek postopka - bistvene vsebine predloga - sklep o začetku postopka - osnovni seznam finančnih terjatev - ločitvena pravica - sporazum o finančnem prestrukturiranju - procesne ovire za vodenje postopka - pravne posledice začetka postopka preventivnega prestrukturiranja - insolventnost
Ker z začetkom postopka preventivnega prestrukturiranja nad dolžnikom soglašajo upniki, ki so skupno imetniki najmanj 75 odstotkov vsote vseh finančnih terjatev do dolžnika, se pritožbeno sodišče ni opredeljevalo do trditev pritožnice, da dolžnik ni izpolnil vseh obveznosti iz prejšnje pravnomočno potrjene prisilne poravnave, saj le-te glede na podano soglasje upnikov iz drugega odstavka 44.g člena ZFPPIPP niso več relevantnega pomena.
Ker se ugotovitev sodišča prve stopnje v 2. točki izreka sklepa, da začetek postopka preventivnega prestrukturiranja učinkuje samo za finančne terjatve, vsebovane v osnovnem seznamu finančnih terjatev, nanaša tudi na finančne terjatve, zavarovane po ZFZ, saj so te vsebovane v osnovnem seznamu finančnih terjatev, je tudi izpodbijani sklep v 2. točki izreka v nasprotju s petim odstavkom 44.l člena ZFPPIPP, ki izrecno izključuje učinek začetka postopka preventivnega prestrukturiranja kot tudi sporazuma o finančnem prestrukturiranju za te terjatve.
šikaniranje - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - pravice člana društva - kršitev osebnostne pravice - izključitev člana iz društva - pravica do združevanja - pravica do duševne integritete - pravno priznana oblika nepremoženjske škode - oblike nepremoženjske škode - pomanjkljiva trditvena podlaga - vzročna zveza - nepremoženjska škoda - nastanek škodne posledice - duševne bolečine
Zaradi kršitve osebnostnih pravic je mogoče oškodovancu prisoditi odškodnino samo, če se posledice te kršitve manifestirajo v obliki katere od pravno priznanih oblik nepremoženjske škode. Poseg v osebnostne pravice sam po sebi v nobenem primeru ni pravno priznana škoda, predstavlja pa lahko pravno relevanten vzrok (izvor) duševnih bolečin.
Krog oblik nepremoženjske škode je zaprt, zato za tiste nepremoženjske škode, ki niso pravno priznane, ni mogoče zahtevati denarne odškodnine niti z analogno uporabo pravil o denarni odškodnini za pravno priznane oblike nepremoženjske škode.
Kadar je mogoče odpravo posledic kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin doseči že z vzpostavitvijo prejšnjega stanja oziroma z ugotovitvijo kršitve, je takšen način odprave posledic v skladu s četrtim odstavkom 15. člena Ustave.
Manjkajo navedbe o tem, kako se očitano diskriminatorno in šikanirajoče ravnanje toženke odraža v njihovem duševnem doživljanju in kakšne posledice pušča v njihovem psihofizičnem stanju.
načelo sorazmernosti - izvršilna sredstva - izvršba na nepremičnine - predlog dolžnika za drugo izvršilno sredstvo
Sodišče mora že pri odločanju o predlogu upnika in nato tudi pri odločanju o ugovoru dolžnika opraviti presojo, ali je, ob upoštevanju vseh okoliščin predmetne izvršilne zadeve, ko so bila predlagana tudi druga, za dolžnika „milejša“ izvršilna sredstva, podana sorazmernost med predlagano izvršbo na nepremičnino dolžnika, ki naj bi bila njegov dom, in višino terjatve, ki jo izterjuje upnik.
premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - ugotovitev skupnega premoženja - višina deležev na skupnem premoženju zakoncev - določitev deležev na skupnem premoženju - prispevek k nastanku skupnega premoženja - skrb za dom in družino - smrt stranke med pritožbenim postopkom - procesno učinkovanje pooblastilnega razmerja - nadaljevanje postopka z dediči stranke - preklic pooblastila pooblaščencu
Prvostopenjsko sodišče je imelo v izvedenih dokazih dovolj podlage za ugotovitev, da je prisoten tudi tožnikov nekoliko nižji prispevek k pridobitvi skupnega premoženja, ki pa vendarle ni tako minimalen, kot skuša prikazati pritožba (zgolj 5%).
dodatni sklep o dedovanju - pozneje najdeno premoženje - zakonito dedovanje - pravnomočni sklep o dedovanju - vezanost na pravnomočni sklep o dedovanju - dedni dogovor - dedna izjava - izjava o odstopu dednega deleža
Sodišče je pri izdaji dodatnega sklepa o dedovanju vezano na pravnomočni sklep o dedovanju. Ker pa so dediči v zapuščinskem postopku sklenili dedni dogovor, s katerim so svoje dedne deleže odstopili v korist zapustnikove vdove, je treba presoditi, kakšna je bila tedaj njihova volja glede pozneje najdenega premoženja.
Dedna izjava o odstopu dednega deleža se lahko nanaša le na znano zapuščinsko premoženje in ne tudi na pozneje najdeno premoženje. Iz zapisa dednega dogovora v obravnavanem primeru ni razvidno, da bi se ta nanašal tudi na tisto zapustnikovo premoženje, za katerega dediči ob sklepanju dednega dogovora niso vedeli. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo prav, ko je od dedičev zahtevalo nove dedne izjave