• Najdi
  • <<
  • <
  • 15
  • od 30
  • >
  • >>
  • 281.
    VSM Sklep I Cpg 51/2018
    17.5.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSM00016298
    URS člen 22, 25.. OZ člen 155, 171, 171/1.. ZPP člen 187, 213, 287, 298, 339, 339/2, 339/2-8.
    odgovornost proizvajalca stvari z napako - dokaz z izvedencem - zahteva za dopolnitev izvedenskega mnenja - obrazložitev razlogov za zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do izjave
    Stranka je tista, ki mora dokaz predlagati in tožnica je to tudi storila, med tem ko je izvedba dokaza v domeni sodišča (298. člen ZPP). Ko se sodišče odloči, da bo izvedlo dokaz z izvedencem, ga mora izvesti tako, kot je določeno v 251. - 254. členu ZPP. Za dopolnitev mnenja ali zaslišanje izvedenca po stališču sodne prakse predlog stranke niti ni potreben.

    Diskrecijsko pravico za zavrnitev dokaza ima torej sodišče, če so za to podani sprejemljivi in ustavno dopustni razlogi. Ali takšni razlogi v smeri nepotrebnosti, (ne)relevantnosti ali očitne neprimernosti dokaza obstajajo, pa mora biti razvidno iz zavrnitve dokaznega predloga (287. člen ZPP) ali obrazložitve končne odločbe.
  • 282.
    VDSS Sodba in sklep Pdp 71/2018
    17.5.2018
    DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
    VDS00013764
    ZDR-1 člen 87, 87/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 118.. KZ-1 člen 257, 257/3.. ZJU člen 93.. ZDU-1 člen 21.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - javni uslužbenec - naklep - sodna razveza - reintegracija - kaznivo dejanje zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic
    Tožena stranka je tožnici v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitala, da ni ustrezno informirala svojih nadrejenih oziroma jim je očitno dajala napačne informacije o poteku projekta, s tem pa je kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, pri čemer imajo kršitve vse znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po tretjem odstavku 257. člena KZ-1. Očitek iz odpovedi je časovno in vsebinsko neopredeljen, tako da ni mogoče preizkusiti pravočasnosti odpovedi glede objektivnega roka in kršitve tudi niso vsebinsko konkretizirane.
  • 283.
    VSK Sodba II Kp 28767/2014
    17.5.2018
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSK00013189
    ZKP člen 314, 314/3, 372. KZ-1 člen 251, 251/1, 251/3.
    ponarejanje listin - javna listina - ponarejeno pooblastilo - notarska overitev podpisa - prepoved ponovnega sojenja - prepis zvočnega posnetka
    S tem, ko je obdolženec notarsko potrdilo o overitvi podpisa, ki so mu ga v notarski pisarni N. E. izdali za povsem drug namen, združil s ponarejenima pooblastiloma M. Š. oz. A. P. za sklenitev naročniškega razmerja pri družbi T. S. d.d., notarskega potrdila v ničemer ni spremenil. Zato notarsko potrdilo o overitvi podpisa ne predstavlja ponarejene javne listine po tretjem odstavku 251. člena KZ-1, saj ni bilo niti ponarejeno niti spremenjeno. Tako ostane le očitek ponareditve pooblastil M. Š. oz. A. P. in je potrebno dejanje opredeliti po temeljni obliki tega kaznivega dejanja po prvem odstavku 251. člena KZ-1, ki je med drugim podana ob ponareditvi (navadne) listine.
  • 284.
    VSL Sklep Cst 245/2018
    17.5.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL00011697
    ZFPPIPP člen 221d, 221d/1. ZPP člen 11, 337, 337/1.
    poenostavljena prisilna poravnava - namen poenostavljene prisilne poravnave - zloraba pravic - načelo dobre vere in poštenja - načelo kontraditktornosti - dopustne pritožbene novote
    Namen postopka (poenostavljene) prisilne poravnave je izvedba finančnega prestrukturiranja insolventnega dolžnika zaradi ohranitve njegovega podjema (vsaj rentabilnega dela), pri čemer pa je treba upnikom zagotoviti ugodnejše pogoje plačila njihovih terjatev, kot če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek. Vložitev predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo, na podlagi katerega ni mogoče utemeljeno pričakovati, da bo odpravljena dolžnikova insolventnost, je lahko v nasprotju z načelom dobre vere in poštenja in zato ne more uživati pravnega varstva, saj lahko pomeni zlorabo pravic (prim. VSL sklep Cst 315/2015, VSL sklep Cst 796/2016, VSL sklep Cst 4/2017 in drugi). V fazi odločanja o začetku postopka (praviloma) še ni vzpostavljena kontradiktornost postopka z drugimi udeleženci (upniki), na katere bi poenostavljena prisilna poravnava lahko vplivala. Sodišče zato o predlogu za poenostavljeno prisilno poravnavo odloča na podlagi formalnega preizkusa, ali so izpolnjene procesne predpostavke iz prvega odstavka 221.d člena ZFPPIPP. Čeprav je v postopku poenostavljene prisilne poravnave nadzorna funkcija sodišča omejena, je potrebno zagotoviti učinkovito pravno varstvo upnikom, ki nasprotujejo postopku prisilne poravnave z utemeljevanjem, da naj bi dolžnik z vložitvijo predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave zgolj zlorabljal svoje pravice. Za utemeljitev takšnega ugovora zlorabe pravice je trditveno in dokazno breme na tistemu, ki zlorabo zatrjuje.
  • 285.
    VDSS Sodba Pdp 108/2018
    17.5.2018
    DELOVNO PRAVO
    VDS00013230
    ZDR-1 člen 31, 31/1, 31/1-5.
    pogodba o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela - zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas
    Delodajalec mora v pogodbi o zaposlitvi navesti razlog, zaradi katerega sklepa delovno razmerje za določen čas, zakonitost razloga pa se lahko preizkusi v sodnem postopku.
  • 286.
    VDSS Sodba Psp 158/2018
    17.5.2018
    ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
    VDS00014053
    ZZVZZ člen 80, 81, 82.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232.
    začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež
    Na podlagi dokumentacije v sodnem in upravnem spisu, tožnikovega zdravstvenega kartona in po opravljenem osebnem pregledu, je izvedenka menila, da je bil tožnik v spornem obdobju zmožen za delo vodja lokala - natakar. To je za delo, ki ga je kot nosilec dejavnosti in edini zaposleni v svojem gostinskem lokalu večinoma opravljal sam. V takšnem mnenju je sodišče prve stopnje imelo dovolj objektivno strokovne podlage za zavrnitev tožbenega zahtevka.
  • 287.
    VDSS Sodba Psp 37/2018
    17.5.2018
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS00013109
    ZPIZ-2 člen 19, 108, 108/1, 108/2, 129, 138.. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ( in Švico) člen 6.
    starostna pokojnina - sorazmerni del - pokojninska doba
    Po 138. členu ZPIZ-2 se zavarovalni dobi zavarovancev, ki so jo prebili v delovnem razmerju ali drugem delu, na podlagi katerega so bili obvezno zavarovani, na podlagi predpisanih osebnih okoliščin, med katerimi so tudi oboleli za otroško paralizo, za pridobitev in odmero pravic prišteje 1/4 dobe dejanskega zavarovanja. Gre za fiktivno dobo, s katero se zagotavlja odmera višje pokojninske dajatve zavarovancem, ki zaradi osebnih okoliščin niso mogli dopolniti daljše dejanske pokojninske dobe. Vendar se 1/4 dobe dejanskega zavarovanja lahko prišteje le za dobo, dopolnjeno pri tožencu. Tujo zavarovalno dobo je namreč mogoče priznati le v takšnem trajanju, kot jo je po svoji zakonodaji priznal tuji nosilec zavarovanja, pri katerem je bila dopolnjena.

    Ker je bil tožnik vse do 22. 3. 2016 vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, nazadnje kot uživalec denarnega nadomestila med brezposelnostjo na podlagi 19. člena ZPIZ-2, mu pred 23. 3. 2016 pravice do starostne pokojnine oziroma njenega sorazmernega dela ni mogoče priznati, četudi bi že pred tem izpolnil pogoja starosti in pokojninske dobe za upokojitev.
  • 288.
    VDSS Sodba Pdp 925/2017
    17.5.2018
    DELOVNO PRAVO
    VDS00013741
    ZDR-1 člen 85, 85/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1.. ZSDH-1 člen 59, 59/1, 59/4, 59/5, 59/6, 59/8.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - rok za podajo odpovedi
    Tožnica je s tem, ko ni razkrila, da je mož lastnik delnic družbe, katere naložbe so v njenem upravljanju in se ni izločila iz nadaljnjega dela ter tako ni postopala niti kot članica Komisije, naklepno huje kršila obveznosti iz delovnega razmerja. Da tožničino ravnanje predstavlja hujšo kršitev delovnih obveznosti, pa je določeno že v osmem odstavku 59. člena ZSDH-1. Zato je bil podan utemeljen razlog iz 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
  • 289.
    VDSS Sodba Psp 108/2018
    17.5.2018
    INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
    VDS00013204
    ZPIZ-2 člen 63, 63/2, 63/2-1.
    invalidnost - III. kategorija invalidnosti
    Izvedenca ugotavljata, da pri tožnici ni prišlo do izgube delazmožnosti (I. kategorija invalidnosti), temveč je podana zmanjšana delovna zmožnost, kar pomeni, da so v okviru III. kategorije invalidnosti potrebne še dodatne razbremenitve. Zato je tožbeni zahtevek za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti utemeljeno zavrnjen.
  • 290.
    VDSS Sodba Psp 86/2018
    17.5.2018
    ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
    VDS00013002
    ZDR-1 člen 137, 137/10.
    začasna nezmožnost za delo - nadomestilo plače
    Zgolj v primeru, če delodajalec delavcem ne izplača plač in nadomestil plač v zakonsko določenem oziroma, pogodbeno dogovorjenem roku, lahko delavec zahteva izplačilo nadomestila plač v primerih nezmožnosti delavca za delo od tožene stranke.
  • 291.
    VDSS Sodba Psp 152/2018
    17.5.2018
    SOCIALNO VARSTVO
    VDS00013488
    ZSVarPre člen 20, 20/1, 23, 46, 46/1.
    denarna socialna pomoč - vrnitev neupravičeno pridobljenih sredstev
    Situacijo v primeru, da se v času vložitve vloge do poteka obdobja, za katero je bila denarna socialna pomoč dodeljena, spremeni lastni dohodek upravičenca oziroma družine, ureja določba 46. člena ZSVarPre (veljavnega od 1. 1. 2016). Po prvem odstavku 46. člena ZSVarPre lahko pristojni organ v roku treh let po dokončnosti odločbe o upravičenosti do denarne socialne pomoči in ves čas prejemanja trajne denarne dajatve, po uradni dolžnosti začne postopek ugotavljanja upravičenosti, odpravi ali razveljavi odločbo, s katero je bila denarna socialna pomoč dodeljena in o upravičenosti do denarne socialne pomoči za to obdobje odloči z novo odločbo. V tem primeru se šteje, da ima upravičenec lastni dohodek v višini sorazmernega dela dohodka, ki ga je prejel v tem obdobju, glede na število mesecev, za katere je prejel dohodek.
  • 292.
    VDSS Sodba in sklep Pdp 941/2017, enako tudi , ,
    17.5.2018
    DELOVNO PRAVO
    VDS00012938
    ZDR-1 člen 15, 15/3, 110, 110/1, 110/1-4, 110/2, 111, 111/1, 111/1-4, 200, 200/3.. ZDR člen 13, 204, 204/3.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ničnost - sodna razveza
    Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitve, da je tožena stranka z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi z dne 19. 12. 2016 tožniku odpovedala delovno razmerje, ki ni več obstajalo (prenehalo je namreč že 12. 12. 2016 na podlagi tožnikove izredne odpovedi), pravilno odločilo, da je izredna odpoved tožene stranke pravno neučinkovita. Stališče, da pogodbe o zaposlitvi, ki je bila že odpovedana in je prva odpoved že pričela učinkovati, ni mogoče ponovno odpovedati, ker pogodba, ki se na tak način odpoveduje, ne obstoji več, izhaja tudi iz primerljive zadeve Vrhovnega sodišča RS.

    Vrhovno sodišče RS je v podobni zadevi že zavzelo stališča, da se za odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki odpoveduje (v trenutku odpovedi) neobstoječe delovno razmerje, smiselno uporablja določba tretjega odstavka 13. člena ZDR, da pravica do uveljavljanja ničnosti ne preneha (enako določa tretji odstavek 15. člena sedaj veljavnega ZDR-1) in da zato uveljavljanje pravne neučinkovitosti take odpovedi ni vezano na uveljavljanje s posebno tožbo pred sodiščem v roku iz tretjega odstavka 204. člena ZDR (tretjega odstavka 200. člena ZDR-1).
  • 293.
    VDSS Sodba Pdp 915/2017
    17.5.2018
    DELOVNO PRAVO
    VDS00013740
    ZDR-1 člen 126, 143.
    plača - delo natakarja
    Sodišče prve stopnje je pravilno materialnopravno zaključilo, da je tožena stranka dolžna izpolniti svoje obveznosti iz dogovora in tožniku za t. i. nočno dežurstvo plačati ustrezen denarni znesek.
  • 294.
    VDSS Sklep Pdp 91/2018
    17.5.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS00012914
    ZPP člen 243, 249, 249/1, 252.
    izvedenina
    Glede na to, da je zastavljena naloga izvedencu psihiatrične stroke terjala sodelovanje tudi z izvedencem klinične psihologije, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je v sporu angažiralo tudi izvedenko specialistko klinične psihologije.
  • 295.
    VSL Sodba I Cpg 440/2017
    17.5.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI - ZAVAROVALNO PRAVO
    VSL00012400
    Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ( in Švico) člen 85, 85/1. ZOR člen 194, 194/1, 194/2. ZTSPOZ Zakon o temeljih sistema premoženjskega in osebnega zavarovanja (1990) člen 94. ZOZP člen 18. ASVG paragraf 258, 332, 332/1.
    prometna nesreča - spor z mednarodnim elementom - vprašanje uporabe tujega prava - uporaba slovenskega prava - avstrijsko pravo - subrogacija - pravica osebe, ki jo je umrli preživljal - renta - višina odškodnine - trditveno breme - napačen prevod
    Izhodišča tožeče stranke glede (ne)omejitve pravic, torej tudi glede višine povrnitve plačane rente, so napačne, saj je sodišče tisto, ki mora poznati pravo (iura novit curia) in je sodišče prve stopnje podalo pravilno razlago Uredbe Sveta ES 1403/71, ki je bila spremenjena in dopolnjena z Uredbo Sveta ES 2001/83 v povezavi s sodbo Sodišča ES C397/96 z dne 21. 9. 1999. Tožena stranka je dolžna povrniti plačilo vdovske rente v pravnomočno prisojenem delu soodgovornosti 80 %, ki jo oškodovanki zaradi smrti njenega zavarovanca plačuje tožeča stranka kot nosilka socialnega zavarovanja in se s tem v zvezi uporablja pravo države, kjer je sedež izplačevalca socialnega zavarovanja, vendar je pri višini plačila omejena s pravom države, kjer je nastala škoda, in sicer ne more presegati zahtevka, ki jo imajo oškodovanec in upravičenci po njem po pravu te države do povzročitelja škode.
  • 296.
    VDSS Sklep Pdp 284/2018
    17.5.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VDS00013389
    ZPP člen 180, 180/3, 394, 394-9, 394-10, 394-11.. KZ-1 člen 257, 257/3, 258.
    predlog za obnovo postopka - kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic - nevestno delo v službi - sprememba predpisa - pravnomočna kazenska sodba - obnovitveni razlog
    Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da obnovitvena razloga po 9. in 10. točki 394. člena ZPP nista podana, vendar pa ugotavlja, da iz vsebine tožničinega predloga za obnovo postopka izhaja, da se tožnica sklicuje tudi na obnovitveni razlog po 11. točki 394. člena ZPP, ki je skladno z določbo 109. člena ZPP-E nov obnovitveni razlog. Po tej točki se postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan, na predlog stranke obnovi, če je prišlo do pravnomočne sodne odločbe kazenskega sodišča, ki temelji na istem dejanskem stanju kot sodna odločba, na podlagi katere je bilo že odločeno v pravdnem postopku. Skladno z določbo 3. odstavka 180. člena ZPP sodišče ni vezano na pravno kvalifikacijo, ki jo stranke podajo. Stranke so dolžne navesti dejansko podlago, sodišče pa na podlagi ugotovljene dejanske podlage določi pravno kvalifikacijo. Tožnica je, kot izhaja iz predloga, dejansko podlago navedla. Tako bi moralo sodišče prve stopnje odločiti tudi o obnovitvenem razlogu po 11. točki 394. člena ZPP.
  • 297.
    VSL Sodba V Cpg 31/2018
    17.5.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - NELOJALNA KONKURENCA
    VSL00012473
    ZPP člen 181, 181/1, 82, 182/1. ZPOmK-1 člen 63a, 63a/1, 63a/2, 63a/3, 63a/3-1, 63a/3-2 63b.
    nelojalna konkurenca - uveljavljanje več enakih zahtevkov v isti pravdi - navidezna eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov - navidezna kumulacija tožbenih zahtevkov - navadna objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - objava sodbe - ugotovitveni zahtevek
    V okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe se je pritožbeno sodišče najprej pomudilo pri izreku izpodbijane sodbe. Ugotovilo je, da je tožeča stranka v tožbi (10. stran) kar trikrat oblikovala svoje zahtevke tako, da je ožji zahtevek vključila v širšega. V takem primeru mora sodišče skladno s sodno prakso šteti, da do kumulacije zahtevkov sploh ni prišlo. To pa skladno s pravno teorijo velja tako v primeru eventualne kumulacije zahtevkov kot v primeru navadne kumulacije. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče iz razlogov, pojasnjenih v nadaljevanju štelo, da je 1. tožbeni zahtevek vključen v 2. zahtevku (glej 27. točko obrazložitve), 3. tožbeni zahtevek v 4. zahtevku, 7. tožbeni zahtevek pa v 6. zahtevku.

    Več kot uvoda (drugostopenjske sodbe brez imen sodnikov) in izreka toženi stranki ni potrebno objaviti, saj zgolj ta dva dela sodbe zadoščata za informiranje javnosti. Sicer pa tožeča stranka izrecnega zahtevka tudi za objavo obrazložitve sodbe ni postavila.
  • 298.
    VDSS Sodba Pdp 857/2017
    17.5.2018
    DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
    VDS00014000
    ZSSloV člen 53, 53/3.. ZObr člen 98c, 98c/1.. OZ člen 243.
    odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - davki in prispevki - rok za zastaranje - misija
    V zadevi opr. št. VIII Ips 226/2017 z dne 23. 1. 2018 je Vrhovno sodišče RS zavzelo stališče, da sodišče v delovnem sporu (kot sporu med delavcem in delodajalcem) ne odloča tudi o tem, ali je delodajalec o prisojenem prejemku delavcu iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem dolžan obračunati in plačati davke in prispevke oziroma od katerih osnov jih je dolžan obračunati in plačati (v tem obsegu gre namreč za javnopravno razmerje). Ob izplačilu prejemka je to stvar izplačevalca (delodajalca oziroma tožene stranke) oziroma pristojnih davčnih organov. Pri tem pa je dolžan upoštevati tudi naravo plačila, ki je v konkretnem primeru odškodnina za premoženjsko škodo zaradi kršitve pogodbenih obveznosti, ki izvirajo iz nezagotovljene pravice delavca do tedenskega počitka.

    Glede na ugotovitev, da tožena stranka tožniku ni omogočila izrabe pripadajočih dni tedenskega počitka, mu je dolžna izplačati odškodnino. Na tožnikovo upravičenje do tedenskega počitka ne vpliva dejstvo, da mu je tožena stranka zagotavljala fiksno plačo, redni in še posebni dopust. Gre za različne pravne institute, ki se med seboj ne izključujejo in jih tudi ni mogoče enačiti s pravico do tedenskega počitka.
  • 299.
    VDSS Sodba Pdp 76/2018
    17.5.2018
    DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VDS00013104
    OZ člen 352.. ZVZD člen 5, 5/1.
    odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - soprispevek - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine - pravična denarna odškodnina - invalidnost - zastaranje
    Zaradi dejstva, ker tožniku niso bila dana na razpolago ustrezna varovalna sredstva, ter da so bila usposabljanja, katerih se je udeleževal tožnik, pomanjkljiva in nezadostna, je tožena stranka kršila določbo prvega odstavka 5. člena ZVZD, ki določa, da je delodajalec dolžan zagotoviti varnost in zdravje delavcev v zvezi z delom.
  • 300.
    VSM Sklep II Kp 20603/2016
    17.5.2018
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00012150
    ZKP člen 293, 293/3, 357, 357-3.
    res iudicata - prekršek in kaznivo dejanje - prepoved ponovnega sojenja v isti stvari - ustavitev kazenskega postopka - isti historični dogodek
    Elementi prekrška in kaznivega dejanja se glede na konkretna dejanska stanova v bistvenem prekrivajo.
  • <<
  • <
  • 15
  • od 30
  • >
  • >>