S tem, ko je obdolženec notarsko potrdilo o overitvi podpisa, ki so mu ga v notarski pisarni N. E. izdali za povsem drug namen, združil s ponarejenima pooblastiloma M. Š. oz. A. P. za sklenitev naročniškega razmerja pri družbi T. S. d.d., notarskega potrdila v ničemer ni spremenil. Zato notarsko potrdilo o overitvi podpisa ne predstavlja ponarejene javne listine po tretjem odstavku 251. člena KZ-1, saj ni bilo niti ponarejeno niti spremenjeno. Tako ostane le očitek ponareditve pooblastil M. Š. oz. A. P. in je potrebno dejanje opredeliti po temeljni obliki tega kaznivega dejanja po prvem odstavku 251. člena KZ-1, ki je med drugim podana ob ponareditvi (navadne) listine.
Tožnik v pritožbi utemeljeno uveljavlja, da ni šlo za spremembo tožbe, temveč zgolj za njeno popravo. V ponovnem sojenju tožnik ni spremenil istovetnosti zahtevka, povečal obstoječega zahtevka ali uveljavljal drugi zahtevek poleg obstoječega, temveč je le popravil navedbo datuma (zgolj letnico) in številko plačnega razreda. V obravnavani situaciji je dolžnost materialnega procesnega vodstva (285. člen ZPP) sodišču narekovala, da s postavitvijo ustreznih vprašanj oziroma na drug primeren način odpravi nejasnosti oziroma neskladja v tožbenem zahtevku (oziroma nekatera neskladja med predlogom tožbe /delom tega/ in njeno naracijo).
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da bi moral tožnik s stopnjo prepričanja dokazati navedbe o pisni pomoti, saj ne gre za vsebinsko odločanje. Za ugotovitev procesnega dejstva načeloma zadošča, da stranka verjetno izkaže njegov obstoj.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - sodna razveza - denarno nadomestilo
Sodišče prve stopnje je upoštevalo trajanje delovnega razmerja pri toženi stranki, tožnikovo starost in izobrazbo in ugotovilo, da je tožnik težje zaposljiv kader, saj nima opravljene specializacije. Vse od nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi, razlog za nezakonitost je na toženi stranki, do 2. 10. 2017 je bil brezposeln, v času od 1. 1. 2016 do 31. 3. 2016 je prejemal nadomestilo iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti. Na podlagi tega je tožniku dosodilo denarno povračilo v višini petih povprečnih plač, kar je tudi po stališču pritožbenega sodišča primerno in ne odstopa od sodne prakse v podobnih primerih.
Ker tožnik z vlogo ponovno zahteva izplačilo invalidske pokojnine po ZPIZVZ za sporno obdobje, čeprav je bilo o tem že pravnomočno odločeno, je morala tožena stranka postopati po 4. točki 1. odstavka 129. člena ZUP-a. Zahtevo za izplačilo invalidske dajatve za zahtevano obdobje je zakonito zavrgla, saj se v okoliščinah konkretnega primera dejansko stanje in pravna podlaga nista v ničemer spremenila.
ZSVarPre člen 2, 6, 6/3, 27, 27/1, 28, 28/3, 28/3-5.. ZUTD člen 129, 129/1, 129/1-9.. URS člen 26.
denarna socialna pomoč - krivdno ravnanje - izključitveni razlog - brezposelna oseba - izbris iz evidence - protipravnost - upravni organ - odškodninska odgovornost
Izključitveni razlog za pridobitev socialno varstvenega prejemka je podan v primeru vsakega takšnega krivdnega ravnanja, zaradi katerega si upravičenec iz razlogov na njegovi strani ni zagotovil minimalnega dohodka za preživljanje oziroma, se je iz krivdnih razlogov znašel v situaciji, ko je moral zaprositi za denarno socialno pomoč. Ker je za takšen izključitveni razlog šteti dejstvo, da tožnica ni aktivni iskalec zaposlitve in tega ni oproščena z zaposlitvenim načrtom, je podan razlog po 5. alineji tretjega odstavka 28. člena ZSVarPre, zaradi česar tožnica ni upravičena do denarne socialne pomoči.
Glede na ustaljeno sodno prakso je ravnanje nosilca oblasti protipravno takrat, ko odstopa od običajne metode dela in službene dolžnosti ter potrebne skrbnosti. S protipravnostjo pa se razume le kvalificirana stopnja napačnosti oziroma kršitve. Morebitna nepravilna odločitev tožene stranke, pri čemer je irelevantno, če je tožnica pričakovala priznanje denarne socialne pomoči, nikakor ne pomeni, da je bilo ravnanje tožene stranke protipravno.
Glede na to, da je zastavljena naloga izvedencu psihiatrične stroke terjala sodelovanje tudi z izvedencem klinične psihologije, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je v sporu angažiralo tudi izvedenko specialistko klinične psihologije.
ZSSloV člen 2, 53, 53/3.. ZJU člen 140.. ZObr člen 97f, 97f/2, 98c, 98c/1.. ZS člen 113a, 113a/2.. OZ člen 243, 352, 352/3.. ZDR člen 56, 184, 206.. ZDR-1 člen 202.
Začetek postopka predhodnega vprašanja pred Sodiščem EU s strani nižjih sodišč je fakultativne narave. V predmetni zadevi pritožbeno sodišče ugotavlja, da odločitev o tožbenem zahtevku ni odvisna od rešitve predhodnega vprašanja glede razlage oziroma glede veljavnosti ali razlage prava Evropskih skupnosti.
Po tretjem odstavku 352. člena OZ odškodninska terjatev za škodo, ki je nastala s prekršitvijo pogodbene obveznosti, zastara v času, določenem za zastaranje te obveznosti. Glede na 206. člen ZDR oziroma 202. člen ZDR-1, da terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let, tožnikova terjatev ni zastarala, saj se je z misije vrnil 24. 3. 2011, tožbo pa je vložil 16. 3. 2016.
Vrhovno sodišče RS je v sodbi opr. št. VIII Ips 226/2017 z dne 23. 1. 2018 sprejelo stališče, ki odstopa od dosedanje sodne prakse, po katerem sodišče v delovnem sporu (kot sporu med delavcem in delodajalcem) ne odloča tudi o tem, ali je delodajalec o prisojenem prejemku delavcu iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem dolžan obračunati in plačati davke in prispevke oziroma od katerih osnov jih je dolžan obračunati in plačati (v tem obsegu gre namreč za javnopravno razmerje). Ob izplačilu prejemka je to stvar izplačevalca (delodajalca oziroma tožene stranke) oziroma pristojnih davčnih organov. Pri tem pa je dolžan upoštevati tudi naravo plačila, ki je v konkretnem primeru odškodnina za premoženjsko škodo zaradi kršitve pogodbenih obveznosti, ki izvirajo iz nezagotovljene pravice delavca do tedenskega počitka.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Delodajalec je dolžan v okviru obveznosti spoštovanja varnosti in zdravja delavcev pri delu ter spoštovanja dostojanstva delavcev tem zagotavljati delovno okolje, v katerem ne bodo deležni groženj ali celo fizičnega nasilja. V tem okviru lahko oziroma celo mora sprejeti ustrezne ukrepe zoper delavce, ki tako delovno okolje povzročajo drugim delavcem delodajalca. Ob tem, da je bil tožnik že dvakrat predhodno disciplinsko kaznovan prav zaradi fizičnega nasilja nad sodelavci, toženi stranki ni mogoče očitati, da je z izrekom izredne odpovedi ukrepala nesorazmerno oziroma, da bi z milejšim ukrepom lahko zagotovila drugim delavcem varno delovno okolje, v katerem bo varovano njihovo dostojanstvo.
denarna kazen - kaznovanje izvedenca - nepravočasna izdelava izvedenskega mnenja - zamuda izvedenca z izdelavo izvedenskega mnenja - neupravičen razlog - zdravstveno stanje - upravičen razlog za zamudo
Glede na večmesečno zamudo in vmesna zatrjevanja izvedenca, da mnenje še ni izdelano zaradi njegove prezasedenosti, zdravstveni razlogi ne morejo predstavljati tehtnega razloga za zamudo.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1.. ZSDH-1 člen 59, 59/1, 59/4, 59/5, 59/6, 59/8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - rok za podajo odpovedi
Tožnica je s tem, ko ni razkrila, da je mož lastnik delnic družbe, katere naložbe so v njenem upravljanju in se ni izločila iz nadaljnjega dela ter tako ni postopala niti kot članica Komisije, naklepno huje kršila obveznosti iz delovnega razmerja. Da tožničino ravnanje predstavlja hujšo kršitev delovnih obveznosti, pa je določeno že v osmem odstavku 59. člena ZSDH-1. Zato je bil podan utemeljen razlog iz 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Izvedenca ugotavljata, da pri tožnici ni prišlo do izgube delazmožnosti (I. kategorija invalidnosti), temveč je podana zmanjšana delovna zmožnost, kar pomeni, da so v okviru III. kategorije invalidnosti potrebne še dodatne razbremenitve. Zato je tožbeni zahtevek za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti utemeljeno zavrnjen.
zastopanje več obdolžencev - enoten postopek - izločitev postopka - kolizija interesov
Odvetnik v isti stvari ne more zastopati stranke, če je zastopal nasprotno stranko, pri čemer takemu položaju ustreza situacija, ko bi zastopal v istem kazenskem postopku dva soobdolženca, katerih interesi obrambe so že po naravi stvari v koliziji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00013078
ZPP člen 8, 337, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 356. OZ člen 82, 82/2, 132.
neobrazložena zavrnitev dokaznega predloga - celovita dokazna ocena - dokazovanje izgubljenega dobička - nedopustna pritožbena novota - odškodninska odgovornost - škoda - presežna dela - razlaga pogodbe - namenska razlaga - vrnitev zadeve pred drugega sodnika - know how - trditveno breme
Tožnica ni dokazala obstoja dogovora, s katerim je utemeljevala višino izgubljenega dobička.
Predpostavka vsake odškodninske obveznosti je tudi škoda. Zato bi tožeča stranka za svoj uspeh v tej pravdi morala navesti dejstva, iz katerih bi izhajalo, da se je njeno premoženje zaradi kršitve, ki jo očita toženki, zmanjšalo. Tožnica je bila na pomanjkljivo trditveno podlago večkrat opozorjena z jasnimi ugovori toženke že od vložitve odgovora na tožbo dalje, a vseeno v tej smeri ni navedla ničesar. S tem, ko je zavarovanje plačal tožničin lastnik, pa se njeno premoženje še ni zmanjšalo.
Po stališču sodne prakse sodi med primere spornih pogodbenih določil tudi primer, ko sta tezi pravdnih strank o vsebini relevantne pogodbene določbe diametralno nasprotni, nobeni pa glede na vsebino pogodbe ni mogoče odreči relevantne teže. V takšnem primeru je treba za ugotovitev vsebine pogodbenega dogovora uporabiti razlagalno pravilo iz drugega odstavka 82. člena OZ in ugotoviti skupen namen pogodbenikov ob upoštevanju načel obligacijskega prava.
Za uporabo pooblastila, ki ga pritožbenemu sodišču daje 356. člen ZPP, ne zadošča zgolj občutek stranke, da sodnik ni nepristranski. Tožnica v pritožbi ne navaja nobenih konkretnih razlogov, ki bi lahko kazali na domnevno sodnikovo pristranskost, ali omogočali sklepanje o tem, da bo sojenje pred drugim sodnikom hitreje in zanesljiveje privedlo do pravilne in zakonite odločitve o še preostalem delu tožbenega zahtevka.
Ker je toženka izrecno in konkretno ugovarjala višini zahtevka, je bilo na tožnici breme, da obrazloži, na prenos katerega dela znanja (know how) naj bi se nanašalo vtoževano plačilo, okoliščine, v katerih je bilo plačilo dogovorjeno in zlasti kako je prišla do zahtevanega zneska. Če še tožnica ne ve, kako je prišla do zahtevanega zneska, kako naj šele toženka ve, na čem naj gradi svojo obrambo. Stališče prvostopenjskega sodišča, po katerem tožbene trditve ne zadoščajo za sklepčnost tega dela tožbe, je zato pravilno, nasprotni pritožbeni očitek pa neutemeljen.
ZUPJS člen 10.. ZZZDR člen 12.. ZSVarPre člen 37, 52.
varstveni dodatek - upoštevanje dohodka - izvenzakonska (zunajzakonska) skupnost
Med tožnico in njenim bivšim možem je obstaja zunajzakonska skupnost, zato je bil z izpodbijanima odločbama pri ugotavljanju materialnega položaja poleg tožnice kot vlagateljice pravilno upoštevan tudi zunajzakonski partner in njegovi dohodki. Zaradi preseganja zneska minimalnega dogodka za dodelitev obravnavane pravice iz javnih sredstev s skupnim dohodkom tožnice in zunajzakonskega partnerja je bila vloga za dodelitev varstvenega dodatka utemeljeno zavrnjena.
ponovna odmera pokojnine - rok za vložitev zahteve - neprava obnova postopka - razveljavitev ali sprememba dokončne odločbe
Z odločbo Ustavnega sodišča RS z dne 26. 3. 2015 je resda bil določen rok za vložitev zahteve 60 dni po objavi te odločbe v Uradnem listu RS in se je rok za vložitev zahteve za revizijo in ponovno odmero pokojnine iztekel dne 29. 6. 2015. Vendar je ta rok veljal za tiste, ki niso mogli z izrednimi pravnimi sredstvi zavarovati svoje interese. Tožnik je svoj interes lahko zavaroval s 183. členom ZPIZ-2 in zahteval razveljavitev ali spremembo dokončne odločbe z institutom neprave obnove. Tožniku je bila starostna pokojnina priznana v letu 2013 in tako 10 - letni rok iz drugega odstavka 183. člena ZPIZ-2 še ni potekel. Tožena stranka bi bila dolžna ob zahtevi tožnika upoštevati določbo 183. člena in v skladu z njo presojati, ali obstajajo pogoji za razveljavitev oziroma spremembo dokončne odločbe tožene stranke, s katero je bila tožniku v letu 2013 priznana in odmerjena pravica do starostne pokojnine.
OZ člen 131, 132, 135,190, 190/1, 212, 349, 349/1, 352, 475, 480. ZOR člen 1087, 1087/3.
neupravičena obogatitev - pogodbena podlaga - bančna garancija za dobro izvedbo posla - unovčenje bančne garancije - neupravičeno unovčenje bančne garancije - odprava napak - dodatna dela - izgubljeni dobiček - zastaranje terjatve - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - plačilo dodatnih del
Pritožbi glede veljavnosti pogodbe ne navajata ničesar, kar bi omajalo presojo prvostopenjskega sodišča, da je pogodba veljala. To pa pomeni, da ima tožena stranka pravni temelj za uporabo ogledal. Tožeča stranka zato ne more uspeti s tožbenim zahtevkom na temelju prvega odstavka 190. člena OZ.
ZDen člen 19, 19/1-4, 32, 32/2. ZPP člen 185, 185/1. ZZK-1 člen 243.
denacionalizacija - ničnost prodajne pogodbe za nepremičnino zaradi denacionalizacije - sprememba tožbe - načelo ekonomičnosti postopka
Prodajna pogodba, katere predmet je bila nepremičnina in katere vrnitev v naravi je bila zahtevana s (pravočasno) vloženo zahtevo za denacionalizacijo pri Upravni enoti Žalec, o kateri pa (v tem delu) še ni bilo odločeno, glede je na določila drugega odstavka 88. člena ZDen nična. Pravno neupoštevne so ugovorne trditve prvotoženke. O obstoju ovir za vračilo parcele 572/88, k.o. P. v naravi (po drugem odstavku 32. člena ZDen in 4. točki prvega odstavka 19. člena ZDen), saj so odločitve o le-teh v pristojnosti upravnega organa pred katerim teče denacionalizacijski postopek. Zato o teh pravdno sodišče tudi ne more odločati kot o predhodnih vprašanjih.
Po prvem odstavku 185. člena ZPP lahko sodišče dovoli spremembo tožbe, čeprav se tožena stranka temu upira, če meni, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama. Načelo ekonomičnosti postopka namreč zahteva, da se, kadar je to mogoče, izkoristi že zbrano procesno gradivo in omogoči dokončna rešitev spora, saj bi moral sicer tožnik vložiti novo tožbo in v novem postopku začeti vse od začetka. Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitve, da je mogoče o nadaljnjih zahtevkih tožnika po 243. členu ZZK-1 odločiti že na podlagi gradiva, na katerega je tožnik opiral že prvotni zahtevek na ugotovitev ničnosti, pravilno zaključilo o smotrnosti takšne spremembe in pravilno dovolilo spremembo tožbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNA UPRAVA - LOKALNA SAMOUPRAVA - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VSL00013077
URS člen 26, 148, 148/1. ZFO-1 člen 5, 11, 12. ZVRS-1 člen 2, 2/1. ZUS-1 člen 4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
pravica do sodnega varstva - upravna pogodba - prenos nalog iz državne pristojnosti na občino - financiranje izvajanja nalog iz pristojnosti države - financiranje občin - javnopravni elementi pogodbe - izvršilna funkcija vlade - pravna narava sporazuma - ni upravni spor - ni sodne pristojnosti - odškodninska odgovornost države
Predmet spornega Dogovora o višini povprečnine za leto 2015 so vprašanja, povezana s financiranjem opravljanja na občine prenesenih nalog iz državne pristojnosti. Zakonodajalec določa tako način zagotavljanja sredstev za njihovo opravljanje, kot tudi način ugotavljanja primernega obsega teh sredstev. Manevrski prostor, ki ga zakonodajalec pri dogovarjanju z občinami pušča vladi, je edinole v možnosti prožne uporabe z zakonom določenih podatkov. Možnosti za oblikovanje lastne pogodbene volje vlade, kakršna je sicer značilna za pogodbena razmerja, v primeru urejanja vprašanj, povezanih s finančnimi sredstvi občin, torej ni.
Vlada pri sklepanju dogovorov z občinami, ki se tičejo vprašanj njihovega financiranja, ne sodeluje kot organ državne uprave, ampak kot organ izvršilne oblasti. Ravnanja vlade, opravljena v okviru njene tako imenovane politično izvršilne funkcije, pa že zaradi svoje vsebine, v nobenem primeru ne morejo biti podlaga civilnopravnega razmerja. Zato je zaključek prvostopenjskega sodišča o tem, da v obravnavanem primeru ne moremo govoriti o upravni pogodbi, pravilen.
Dogovor, katerega izpolnitev s to tožbo zahtevata tožnici kot reprezentativni združenji občin, v njune pravice v ničemer ne posega, ne nalaga jima nobenih obveznosti, niti kako drugače ne posega v njun pravni položaj, kar so bistvene procesne predpostavke za dovoljenost upravnega spora.
Odločanje o tem, na kakšen način in v kakšnem obsegu bodo občinam zagotovljena sredstva za financiranje opravljanja nalog iz državne pristojnosti, nikakor ni stvar sodišča, pač pa sodi v pristojnost zakonodajalca.
ZSPJS člen 16.. ZIU člen 8.. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 4, 11, 11/6.
plačilo razlike plače - napredovanje v višji plačni razred - javni uslužbenec
Utemeljene so trditve tožnic, da se obdobje, ko sta bili kandidatki za policistko, ne šteje za pripravništvo in šteje v napredovalno obdobje. Da ne gre za pripravništvo, je razvidno že iz same pogodbe o zaposlitvi in aneksov.