• Najdi
  • <<
  • <
  • 15
  • od 30
  • >
  • >>
  • 281.
    VDSS Sodba in sklep Pdp 124/2018
    17.5.2018
    DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
    VDS00013252
    ZSPJS člen 16.. ZIU člen 8.. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 4, 11, 11/6.
    plačilo razlike plače - napredovanje v višji plačni razred - javni uslužbenec
    Utemeljene so trditve tožnic, da se obdobje, ko sta bili kandidatki za policistko, ne šteje za pripravništvo in šteje v napredovalno obdobje. Da ne gre za pripravništvo, je razvidno že iz same pogodbe o zaposlitvi in aneksov.
  • 282.
    VSM Sklep II Kp 20603/2016
    17.5.2018
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00012150
    ZKP člen 293, 293/3, 357, 357-3.
    res iudicata - prekršek in kaznivo dejanje - prepoved ponovnega sojenja v isti stvari - ustavitev kazenskega postopka - isti historični dogodek
    Elementi prekrška in kaznivega dejanja se glede na konkretna dejanska stanova v bistvenem prekrivajo.
  • 283.
    VDSS Sodba in sklep Psp 157/2018
    17.5.2018
    INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK
    VDS00013489
    ZPIZ-2 člen 11.. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
    invalidska pokojnina - pravnomočna odločitev - zavrženje vloge
    Ker tožnik z vlogo ponovno zahteva izplačilo invalidske pokojnine po ZPIZVZ za sporno obdobje, čeprav je bilo o tem že pravnomočno odločeno, je morala tožena stranka postopati po 4. točki 1. odstavka 129. člena ZUP-a. Zahtevo za izplačilo invalidske dajatve za zahtevano obdobje je zakonito zavrgla, saj se v okoliščinah konkretnega primera dejansko stanje in pravna podlaga nista v ničemer spremenila.
  • 284.
    VDSS Sklep Pdp 134/2018
    17.5.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VDS00012930
    ZPP člen 184, 285.
    obstoj delovnega razmerja - materialno procesno vodstvo - pisna pomota - verjetnost - sprememba tožbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    Tožnik v pritožbi utemeljeno uveljavlja, da ni šlo za spremembo tožbe, temveč zgolj za njeno popravo. V ponovnem sojenju tožnik ni spremenil istovetnosti zahtevka, povečal obstoječega zahtevka ali uveljavljal drugi zahtevek poleg obstoječega, temveč je le popravil navedbo datuma (zgolj letnico) in številko plačnega razreda. V obravnavani situaciji je dolžnost materialnega procesnega vodstva (285. člen ZPP) sodišču narekovala, da s postavitvijo ustreznih vprašanj oziroma na drug primeren način odpravi nejasnosti oziroma neskladja v tožbenem zahtevku (oziroma nekatera neskladja med predlogom tožbe /delom tega/ in njeno naracijo).

    Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da bi moral tožnik s stopnjo prepričanja dokazati navedbe o pisni pomoti, saj ne gre za vsebinsko odločanje. Za ugotovitev procesnega dejstva načeloma zadošča, da stranka verjetno izkaže njegov obstoj.
  • 285.
    VDSS Sklep Pdp 91/2018
    17.5.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS00012914
    ZPP člen 243, 249, 249/1, 252.
    izvedenina
    Glede na to, da je zastavljena naloga izvedencu psihiatrične stroke terjala sodelovanje tudi z izvedencem klinične psihologije, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je v sporu angažiralo tudi izvedenko specialistko klinične psihologije.
  • 286.
    VSL Sklep V Cpg 376/2018
    17.5.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00012048
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12.
    zamudna sodba - povrnitev pravdnih stroškov - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa - dopolnilni sklep o pravdnih stroških - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    Ko je prvostopenjsko sodišče izdalo izpodbijani sklep (z dne 21. 3. 2018), je ponovno odločilo prav o stroških, o katerih je že bilo odločeno z zamudno sodbo. To pa pomeni kršitev po 12. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP.
  • 287.
    VDSS Sodba Pdp 899/2017
    17.5.2018
    DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
    VDS00012790
    ZDR-1 člen 44.. ZDR člen 42.. ZSPJS člen 2.
    plačilo razlike plače - plača - plačilo za dejansko opravljeno delo
    Tožnica je s tem, ko je kljub sklenjenim pogodbam o zaposlitvi vodila tudi najzahtevnejše postopke za uveljavljanje pravic na prvi stopnji, po navodilih delodajalca dejansko v celoti opravljala naloge in opravila bolj zahtevnega in višje vrednotenega delovnega mesta strokovnega svetovalca I. Zato ji je tožena stranka za takšno delo dolžna obračunati in izplačati razliko plače do 35. oziroma 36. plačnega razreda.
  • 288.
    VSL Sodba I Cpg 214/2018
    17.5.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL00017223
    OZ člen 131, 132, 135,190, 190/1, 212, 349, 349/1, 352, 475, 480. ZOR člen 1087, 1087/3.
    neupravičena obogatitev - pogodbena podlaga - bančna garancija za dobro izvedbo posla - unovčenje bančne garancije - neupravičeno unovčenje bančne garancije - odprava napak - dodatna dela - izgubljeni dobiček - zastaranje terjatve - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - plačilo dodatnih del
    Pritožbi glede veljavnosti pogodbe ne navajata ničesar, kar bi omajalo presojo prvostopenjskega sodišča, da je pogodba veljala. To pa pomeni, da ima tožena stranka pravni temelj za uporabo ogledal. Tožeča stranka zato ne more uspeti s tožbenim zahtevkom na temelju prvega odstavka 190. člena OZ.
  • 289.
    VSC Sodba Cp 600/2017
    17.5.2018
    DENACIONALIZACIJA
    VSC00038846
    ZDen člen 19, 19/1-4, 32, 32/2. ZPP člen 185, 185/1. ZZK-1 člen 243.
    denacionalizacija - ničnost prodajne pogodbe za nepremičnino zaradi denacionalizacije - sprememba tožbe - načelo ekonomičnosti postopka
    Prodajna pogodba, katere predmet je bila nepremičnina in katere vrnitev v naravi je bila zahtevana s (pravočasno) vloženo zahtevo za denacionalizacijo pri Upravni enoti Žalec, o kateri pa (v tem delu) še ni bilo odločeno, glede je na določila drugega odstavka 88. člena ZDen nična. Pravno neupoštevne so ugovorne trditve prvotoženke. O obstoju ovir za vračilo parcele 572/88, k.o. P. v naravi (po drugem odstavku 32. člena ZDen in 4. točki prvega odstavka 19. člena ZDen), saj so odločitve o le-teh v pristojnosti upravnega organa pred katerim teče denacionalizacijski postopek. Zato o teh pravdno sodišče tudi ne more odločati kot o predhodnih vprašanjih.

    Po prvem odstavku 185. člena ZPP lahko sodišče dovoli spremembo tožbe, čeprav se tožena stranka temu upira, če meni, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama. Načelo ekonomičnosti postopka namreč zahteva, da se, kadar je to mogoče, izkoristi že zbrano procesno gradivo in omogoči dokončna rešitev spora, saj bi moral sicer tožnik vložiti novo tožbo in v novem postopku začeti vse od začetka. Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitve, da je mogoče o nadaljnjih zahtevkih tožnika po 243. členu ZZK-1 odločiti že na podlagi gradiva, na katerega je tožnik opiral že prvotni zahtevek na ugotovitev ničnosti, pravilno zaključilo o smotrnosti takšne spremembe in pravilno dovolilo spremembo tožbe.
  • 290.
    VDSS Sklep Psp 166/2018
    17.5.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS00013448
    ZOdvT člen 17, 17/5.. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 39.
    invalidnost - odločitev o pravdnih stroških - socialni spor - brezplačna pravna pomoč - odvetnik - materialni stroški - povrnitev pravdnih stroškov
    Tarifna številka 39 OT, ureja vprašanje, kdaj in v kakšni višini lahko odvetnik obračuna med drugim storitve za nasvete, mnenja in udeležbo na konferencah (I. točka). V tarifni številki 39 OT je izrecno določeno, da se storitve po tej tarifi obračunavajo, če niso zajete v drugih tarifnih številkah, ker gre za samostojno storitev. To pomeni, da se obračunavajo le v primeru, če gre za samostojne storitve, ki niso zajete v drugih tarifnih številkah.

    ZOdvT v petem odstavku 17. člena določa, da je odvetnik postavljen po uradni dolžnosti in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po OT. To pomeni, da je v primeru zastopanja po brezplačni pravni pomoči, odvetnik upravičen do plačila za svoje delo v polovičnem znesku, medtem ko mu je potrebno stroške, med katere sodijo tudi materialni stroški, povrniti v celoti.
  • 291.
    VDSS Sodba Pdp 117/2018
    17.5.2018
    DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
    VDS00014044
    ZSSloV člen 2, 53, 53/3.. ZJU člen 140.. ZObr člen 97f, 97f/2, 98c, 98c/1.. ZS člen 113a, 113a/2.. OZ člen 243, 352, 352/3.. ZDR člen 56, 184, 206.. ZDR-1 člen 202.
    odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - davki in prispevki - prekinitev postopka - predhodno vprašanje - zastaranje - misija
    Začetek postopka predhodnega vprašanja pred Sodiščem EU s strani nižjih sodišč je fakultativne narave. V predmetni zadevi pritožbeno sodišče ugotavlja, da odločitev o tožbenem zahtevku ni odvisna od rešitve predhodnega vprašanja glede razlage oziroma glede veljavnosti ali razlage prava Evropskih skupnosti.

    Po tretjem odstavku 352. člena OZ odškodninska terjatev za škodo, ki je nastala s prekršitvijo pogodbene obveznosti, zastara v času, določenem za zastaranje te obveznosti. Glede na 206. člen ZDR oziroma 202. člen ZDR-1, da terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let, tožnikova terjatev ni zastarala, saj se je z misije vrnil 24. 3. 2011, tožbo pa je vložil 16. 3. 2016.

    Vrhovno sodišče RS je v sodbi opr. št. VIII Ips 226/2017 z dne 23. 1. 2018 sprejelo stališče, ki odstopa od dosedanje sodne prakse, po katerem sodišče v delovnem sporu (kot sporu med delavcem in delodajalcem) ne odloča tudi o tem, ali je delodajalec o prisojenem prejemku delavcu iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem dolžan obračunati in plačati davke in prispevke oziroma od katerih osnov jih je dolžan obračunati in plačati (v tem obsegu gre namreč za javnopravno razmerje). Ob izplačilu prejemka je to stvar izplačevalca (delodajalca oziroma tožene stranke) oziroma pristojnih davčnih organov. Pri tem pa je dolžan upoštevati tudi naravo plačila, ki je v konkretnem primeru odškodnina za premoženjsko škodo zaradi kršitve pogodbenih obveznosti, ki izvirajo iz nezagotovljene pravice delavca do tedenskega počitka.
  • 292.
    VDSS Sodba Pdp 753/2017
    17.5.2018
    DELOVNO PRAVO
    VDS00013295
    ZDR člen 126.. ZDR-1 člen 127.. Kolektivna pogodba komunalnih dejavnosti (2015) člen 44.
    plačilo razlike plače - komunalna dejavnost - delovna uspešnost - znižanje plače - kolektivna pogodba
    Tožena stranka ni dokazala, da bi sprejela ustrezna merila (splošni akt), v katerem bi opredelila pravila in kriterije za ugotavljanje delovne uspešnosti, zato je tožniku sporna meseca neutemeljeno znižala plačo.
  • 293.
    VSM Sodba in sklep I Cpg 67/2018
    17.5.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSM00012087
    ZPP člen 214, 214/3, 339, 339/2, 339/2-8.. SPZ člen 65, 66, 96.
    neupravičena uporaba nepremičnine - izpraznitev in izročitev nepremičnin - uporabnina za nepremičnino - preklic priznanih dejstev - načelo enakega obravnavanja strank - neupravičena obogatitev - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    Sam po sebi preklic priznanja ne učinkuje. Ali naj se neko dejstvo, ki ga je stranka najprej priznala, potem pa popolnoma zanikala, šteje za priznano, ali za izpodbijano, presodi sodišče po prostem prepričanju, upoštevajoč vse okoliščine (tretji odstavek 214. člena ZPP-E). Stališče, da bi se moralo sodišče v vsakem primeru lotiti dokazovanja, saj dajo šele rezultati dokazovanja oporo za oceno verodostojnosti razlogov, s katerimi stranka opravičuje preklic priznanja, ni v skladu z načelom vestnosti in poštenja oziroma vzajemnega zaupanja ter prepovedjo zlorabe pravic, ki sodišču nalaga, da onemogoči vsako zlorabo pravic, ki jih imajo stranke v postopku (prvi odstavek 11. člena ZPP-E), zlasti pa ne z načelom resnicoljubnosti. Stranka, ki priznanje določenega dejstva prekliče, mora svoj preklic obrazložiti, navesti okoliščine, ki opravičujejo preklic in te okoliščine izkazati.

    Ne glede na to, da se postopek v skladu s tretjim odstavkom 125. člena ZPP-E nadaljuje po določbah noveliranega zakona, po oceni pritožbenega sodišča ni pogojev za sprejem končne (pravnomočne) odločitve pred sodiščem druge stopnje, in to ne glede na določbo drugega odstavka 354. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je zaradi presoje, da so ugovori toženke glede višine najemnine le pavšalni, dokaz z izvedencem zavrnilo kot nepotreben z oceno, da bi se z njegovo izvedbo postopek le podaljšal in podražil. Zaradi nezakonitega postopanja sodišča prve stopnje takšna razlaga zavrnitve dokaznega predloga ni na mestu. Toženki je treba omogočiti, da se višina primerne najemnine (uporabnine) preveri z izvedencem, o tem pa v sodbi navedejo ustrezni razlogi. Ker se postopek v tej smeri (glede višine zahtevka) v postopku na prvi stopnji še ni izvajal, praviloma pa se dokazi izvajajo pred sodiščem prve stopnje (strankam mora biti v zvezi z izvedenim dokazom zagotovljena pravica do izjave, morebiti tudi do dopolnitve mnenja ali imenovanja drugega izvedenca), je po oceni pritožbenega sodišča na mestu vrnitev zadeve v novo sojenje sodišču prve stopnje. S tem pa bo stranki zagotovljena tudi ustavna pravica do poštenega postopka na vseh stopnjah sojenja in nenazadnje tudi ustavna pravica do izjave (22. člen Ustave RS) pred sodiščem prve stopnje ter pravica do pravnega sredstva (pritožbe) pred sodiščem druge stopnje (25. člen ustave RS).
  • 294.
    VDSS Sodba Pdp 76/2018
    17.5.2018
    DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VDS00013104
    OZ člen 352.. ZVZD člen 5, 5/1.
    odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - soprispevek - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine - pravična denarna odškodnina - invalidnost - zastaranje
    Zaradi dejstva, ker tožniku niso bila dana na razpolago ustrezna varovalna sredstva, ter da so bila usposabljanja, katerih se je udeleževal tožnik, pomanjkljiva in nezadostna, je tožena stranka kršila določbo prvega odstavka 5. člena ZVZD, ki določa, da je delodajalec dolžan zagotoviti varnost in zdravje delavcev v zvezi z delom.
  • 295.
    VDSS Sodba Pdp 304/2018
    17.5.2018
    DELOVNO PRAVO
    VDS00012833
    ZDR-1 člen 118, 118/2.
    pogodba o zaposlitvi za določen čas - sodna razveza - denarno nadomestilo
    Sodišče prve stopnje je upoštevalo trajanje delovnega razmerja pri toženi stranki, tožnikovo starost in izobrazbo in ugotovilo, da je tožnik težje zaposljiv kader, saj nima opravljene specializacije. Vse od nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi, razlog za nezakonitost je na toženi stranki, do 2. 10. 2017 je bil brezposeln, v času od 1. 1. 2016 do 31. 3. 2016 je prejemal nadomestilo iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti. Na podlagi tega je tožniku dosodilo denarno povračilo v višini petih povprečnih plač, kar je tudi po stališču pritožbenega sodišča primerno in ne odstopa od sodne prakse v podobnih primerih.
  • 296.
    VDSS Sodba Psp 152/2018
    17.5.2018
    SOCIALNO VARSTVO
    VDS00013488
    ZSVarPre člen 20, 20/1, 23, 46, 46/1.
    denarna socialna pomoč - vrnitev neupravičeno pridobljenih sredstev
    Situacijo v primeru, da se v času vložitve vloge do poteka obdobja, za katero je bila denarna socialna pomoč dodeljena, spremeni lastni dohodek upravičenca oziroma družine, ureja določba 46. člena ZSVarPre (veljavnega od 1. 1. 2016). Po prvem odstavku 46. člena ZSVarPre lahko pristojni organ v roku treh let po dokončnosti odločbe o upravičenosti do denarne socialne pomoči in ves čas prejemanja trajne denarne dajatve, po uradni dolžnosti začne postopek ugotavljanja upravičenosti, odpravi ali razveljavi odločbo, s katero je bila denarna socialna pomoč dodeljena in o upravičenosti do denarne socialne pomoči za to obdobje odloči z novo odločbo. V tem primeru se šteje, da ima upravičenec lastni dohodek v višini sorazmernega dela dohodka, ki ga je prejel v tem obdobju, glede na število mesecev, za katere je prejel dohodek.
  • 297.
    VDSS Sodba Psp 42/2018
    17.5.2018
    SOCIALNO VARSTVO
    VDS00012770
    ZUTD člen 61, 61/1, 61/2, 61/3, 61/4, 61/6.
    brezposelnost - denarno nadomestilo
    Pritožbeno stališče je v zvezi z uporabo oziroma razlago določb ZUTD v primeru, ko je dejansko prejeta nižja plača, kot je dogovorjena s pogodbo o zaposlitvi, in v stečajnem postopku nad delodajalcem prijavljena oziroma celo priznana terjatev v višini razlik v plači, že zavzelo stališče, da je v osnovo za odmero nadomestila za primer brezposelnosti mogoče upoštevati le dejansko prejeto plačo.
  • 298.
    VSM Sklep I Ip 174/2018
    17.5.2018
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSM00012022
    OZ člen 288. ZIZ člen 43, 43/2.
    delna ustavitev izvršbe - delno plačilo dolga - vrstni red plačil obveznosti
    Umik predloga za izvršbo določa pravno posledico (delne) ustavitve postopka. Učinkuje v trenutku, ko je podan, in ima za postopek le procesno posledico ustavitve, ne da bi se sodišče prve stopnje pri tem spuščalo v vsebinsko presojo.

    Za obrazložitev pojasnjene procesne posledice zadošča, da je jasen obseg, v katerem se postopek ustavlja, ta pa je lahko opredeljen tudi z navedbo zneska plačila.
  • 299.
    VDSS Sodba Psp 58/2018
    17.5.2018
    SOCIALNO VARSTVO
    VDS00013412
    ZUPJS člen 10.. ZZZDR člen 12.. ZSVarPre člen 37, 52.
    varstveni dodatek - upoštevanje dohodka - izvenzakonska (zunajzakonska) skupnost
    Med tožnico in njenim bivšim možem je obstaja zunajzakonska skupnost, zato je bil z izpodbijanima odločbama pri ugotavljanju materialnega položaja poleg tožnice kot vlagateljice pravilno upoštevan tudi zunajzakonski partner in njegovi dohodki. Zaradi preseganja zneska minimalnega dogodka za dodelitev obravnavane pravice iz javnih sredstev s skupnim dohodkom tožnice in zunajzakonskega partnerja je bila vloga za dodelitev varstvenega dodatka utemeljeno zavrnjena.
  • 300.
    VSC Sodba Cp 636/2017
    17.5.2018
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSC00013848
    OZ člen 179.
    nepremoženjska škoda - zlom vretenca - teorija jajčne lupine
    odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo
  • <<
  • <
  • 15
  • od 30
  • >
  • >>