ZUS-1 člen 83, 83/2. ZDavP-2 člen 326. ZDoh-2 člen 100.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - dohodnina - samoprijava - odlog ugotavljanja davčne obveznosti - vprašanje ni pomembno po vsebini obravnavane zadeve
V obravnavani zadevi je revident vložil tožbo zoper odločbo o odmeri dohodnine. Postavljena vprašanja pa se nanjo sploh ne nanašajo, saj revident njeni višini ali pravilnosti niti ne ugovarja. Zavzema se le, da bi moral davčni organ upoštevati njegov predlog za uveljavitev odloga davčne obveznosti, kar pa je predmet samostojnega postopka.
ZUS-1 člen 83, 83/2. ZDavP-2 člen 326, 331. ZDoh-2 člen 100.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - dohodnina - samoprijava - odlog davčnega dolga - rok za vložitev davčne napovedi - primernost zakonske ureditve - vprašanje ni pomembno po vsebini obravnavane zadeve
Institut odloga ugotavljanja davčne obveznosti predstavlja samostojen pravni institut davčnega prava, ki ga ureja 100. člen ZDoh-2 in se na podlagi tretjega odstavka tega člena uveljavlja po posebnem postopku (in rokih) kot ga določa ZDavP-2 na podlagi priglasitve odsvojitve kapitala davčnemu organu. V nobenem delu ni vezan na institut samoprijave, ki predstavlja odstop od splošnih pravil o pravočasnosti vlog s katerimi se vloži davčna napoved. S četrtim postavljenim vprašanjem revident torej v bistvu sprašuje po primernosti zakonske ureditve, ki uveljavitev pravice do odloga davčnega zavezanca veže na postopek določen v ZDavP-2, kar pa ne more biti predmet sodnega odločanja. Na podlagi navedenega nista za obravnavano zadevo pomembna niti drugo in četrto postavljeno vprašanje.
dopuščena revizija - dvojno obdavčenje - sporazum o izogibanju dvojnemu obdavčenju - davek od dohodka pravnih oseb
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali mora Upravno sodišče RS do zaključka postopka skupnega dogovora, ki je sprožen skladno s 26. členom Konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje, prekiniti sodni postopek, ki se sočasno vodi pred sodiščem v isti zadevi, dokler ni končan postopek skupnega dogovora?
ZUS-1 člen 72, 83, 83/2. ZDavP-2 člen 61, 62, 63, 394, 395, 396. ZDoh-2 člen 113.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - samoprijava - dohodnina - uveljavljanje olajšave - jezikovna, sistemska in namenska razlaga - načelo davčne pravičnosti - načelo enakosti pred zakonom
Jezikovna razlaga določbe 63. člena ZDavP-2 ne vodi do sklepa, da se davčna napoved, vložena na podlagi samoprijave, vsebinsko v čemer koli razlikuje od pravočasno vložene davčne napovedi. Zakon opredeljuje končni rok, do katerega je davčna napoved na podlagi samoprijave lahko vložena, ne postavlja pa omejitev glede dejstev, ki jih zavezanec v njej lahko navaja. Izhajajoč iz samega besedila zakona tako ni videti prepričljivega razloga, da se "davčna napoved" iz 63. člena ZDavP-2 razlikuje od "davčne napovedi" iz 61. člena ZDavP-2, ki splošno določa vsebino davčne napovedi.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-1, 87. ZFPPIPP člen 164. ZDDV-1 člen 39, 39/3, 73, 73/4. ZDavP-2 člen 97. OZ člen 311.
vrednostni kriterij - davek na dodano vrednost - davčni dolg - zmanjšanje davčne osnove za izhodni DDV - vračilo presežka izhodnega DDV - terjatve - dovoljena revizija iz vrednostnega razloga
Pridobitev pravice do zmanjšanja davčne osnove izhodnega DDV iz 39. člena ZDDV-1 še ne pomeni, da davčni zavezanci z njo avtomatično pridobijo tudi pravico do izplačila presežka davka, ki se lahko pojavi zaradi zmanjšanja davčne osnove.
Pogoje za izplačilo presežka DDV ne ureja 39. člen ZDDV-1, temveč 73. člen ZDDV-1 in 97. člen ZDavP-2, iz katerih izhaja, da se presežek izhodnega DDV, ki nastane zaradi zmanjšanja davčne osnove, lahko davčnemu zavezancu izplača le, če je davčni zavezanec izhodni DDV, ki ga je zmanjšal, predhodno plačal ter pod nadaljnjim pogojem, da davčni zavezanec nima zapadlega drugega davčnega dolga.
Vrhovno sodišče je v svoji sodni praksi že sprejelo stališče, da je davčna izvršba z rubežem dolžnikove denarne terjatve po 173. členu ZDavP-2 dopustna le, če že obstaja (pravnomočen) izvršilni naslov, iz katerega izhaja obstoj terjatve, oziroma če se dolžnik davčnega dolžnika strinja, da terjatev davčnega dolžnika do njega obstaja, ali če obstoju terjatve ne ugovarja pravočasno in obrazloženo.
Revident ima prav s tem, ko ugovarja, da v primeru, ko med njim in davčnim dolžnikom sploh ni sporno, da navedeni dolg ne obstaja več, vprašanje obstoja tega dolga ne more biti predmet obravnave kot predhodnega vprašanja v postopku odločanja o ugovoru zoper sklep o davčni izvršbe, saj to ne more nadomestiti pomanjkanja potrebnega izvršilnega naslova.
ZUS-1 člen 60, 71, 71/2, 83, 86. ZDavP-2-UPB4 člen 39, 41, 68.
dokazovanje v davčnem postopku - odmera davka od nenapovedanih dohodkov - dvig gotovine
Sodišču prve stopnje ni mogoče očitati, da ni odgovorilo na pomembno pravno vprašanje, ali dvigi gotovine predstavljajo razpoložljiva sredstva, porabo ali oboje. Z vidika presoje je tudi iz ustaljene sodne prakse očitno, da gre pri tem za vprašanje dejanskega stanja, ugotovljenega v konkretnem primeru, zato je bilo o tem, kaj dvig gotovine pomeni v obravnavani zadevi za ugotovitev davčne osnove, odločeno z ugotovitvijo dejanskega stanja pred toženo stranko, ki, kot že večkrat poudarjeno, ni predmet revizijske presoje.
DAVKI - IZVRŠILNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
VS00008387
ZUS-1 člen 17, 17/1. ZUP člen 42, 42/1, 135, 135/1, 279, 279/1, 279/1-4, 286, 286/3, 289, 289/2. ZDavP-2 člen 143, 146, 146/1, 146/4, 155, 155/1, 155/1-4. ZFO-1 člen 7, 9. Odlok o komunalnih taksah v Mestni občini Novo mesto (2002) člen 13.
davčna izvršba - upravni spor - postopek na predlog - predlagatelj izvršbe - stranka v postopku izdaje upravnega akta - tožnik v upravnem sporu - komunalna taksa - položaj stranke v postopku - izterjava takse - aktivna legitimacija za vložitev tožbe - občinska taksa - denarna obveznost
Stališče sodišča prve stopnje, da tožnica v izvršilnem postopku ni imela položaja stranke, zato v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZUS-1 ne more biti tožnica, ni pravilno.
Izvršilni postopek zaradi izterjave občinske komunalne takse, torej nedavčne denarne obveznosti, se zoper dolžnika ni vodil po uradni dolžnosti, ampak na predlog (pri)tožnice kot upravičenke do sredstev, ki so prihodek njenega proračuna. Pritožnica (mestna občina) je bila zato stranka tega izvršilnega postopka.
ZDDV-1 člen 67, 67/1-a, 82, 82/1-6. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 168, 178, 219, 226, 226-6.
davek na dodano vrednost - pogoji za uveljavljanje pravice do odbitka vstopnega ddv - ustrezen račun - obseg in vrsta opravljenih storitev
V obravnavanem primeru je vprašanje, ali so v predloženih računih navedene vse potrebne sestavine, dejansko in ne pravno. Iz izpodbijane sodbe namreč izhaja, da sodišče prve stopnje ustreznosti računov ni ugotavljalo le na podlagi njihove vsebine, ampak tudi v povezavi s podatki v pogodbah o opravljanju storitev, specifikacijah in končnih obračunih, ki jih je v davčnem postopku predložil revident. Ob takem pravilnem materialnopravnem izhodišču, ki mu revident ne oporeka, niti ne problematizira razumevanja tega, kdaj je šteti, da je določena vrsta storitve opredeljena v zadostni meri, ali tega, kdaj je zadostno opredeljen obseg izvedene storitve, pomeni v reviziji izraženo nestrinjanje z ugotovljenimi pomanjkljivostmi predloženih listin nasprotovanje ugotovljenemu dejanskemu stanju, na katerem temelji uporaba materialnih določb ZDDV-1 oziroma Direktive 2006/112/ES glede uveljavljanja pravice do odbitka DDV.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZDoh-2 člen 6, 6-1. URS člen 14.
dovoljenost revizije - dohodnina - rezidentski status - pomembno pravno vprašanje - prijavljeno stalno prebivališče - odjava stalnega prebivališča - osebna okoliščina
Vprašanje ustavnosti določbe prve točke 6. člena ZDoh-2 ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ker zakon, ki določa prijavljeno stalno prebivališče, kot navezno okoliščino, tako postavlja najbolj razumen pogoj za določitev rezidentskega statusa za davčne namene in tako očitno ni neustaven.
ZTro člen 54, 54/9, 54/19, 54/23. ZTro-M člen 54č, 54b.
dopuščena revizija - trošarina - pogonsko gorivo za komercialni namen - hčerinska družba
Revizija se dopusti zaradi vprašanja, ali lahko dejanski kupec energenta uveljavlja vračilo trošarine iz naslova porabe energentov za komercialni prevoz in pogon kmetijske in gozdne mehanizacije, če so ta vozila, za katera je bil kupljen energent, pepuščena v uporabo hčerinskim družbam.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davek od dohodkov pravnih oseb - davek na dodano vrednost (DDV) - nova dejstva in novi dokazi - cenitev davčne osnove - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji
Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta.
ZDDPO-2 člen 39, 40. Direktiva Sveta 2009/133/ES z dne 19. oktobra 2009 o skupnem sistemu obdavčitve za združitve, delitve, delne delitve, prenose sredstev in zamenjave kapitalskih deležev družb iz različnih držav članic ter za prenos statutarnega sedeža SE ali SCE med državami članicami člen 2d.
davek od dohodkov pravnih oseb - izčlenitev - stečaj - prenehanje - davčno nevtralen prenos - prenos obrata - prenos sredstev
V primeru, ko je stečaj posledica odločitve o prenosu premoženja, kot je bilo ugotovljeno v obravnavanem primeru, ko je bila odločitev za stečaj sprejeta hkrati z odločitvijo o izčlenitvi, pogoj iz 39. člena ZDDPO-2 ni izpolnjen.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - davek na vodna plovila - dajanje plovila v najem - dejansko opravljanje dejavnosti - registrirana dejavnost - zasebna raba - tržna najemnina - povezane osebe - davčna ugodnost - restriktivna razlaga davčnih oprostitev - dokazno breme
Glede na okoliščine primera se lahko šteje, da se plovilo ni uporabljalo le za namene registrirane dejavnosti oziroma da ni potrebno za opravljanje dejavnosti, če je najemodajalec v posameznem letu opravil le odplačni najem povezani osebi, pri čemer pa ni niti izkazal namena za siceršnje oddajanje in trženje plovila in tudi ne namena za opravljanje kake druge dejavnosti s predmetnim plovilom. S tem je v skladu s 7. členom ZDVP revident podvržen plačilu davka.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZDDV-1 člen 39, 39/3. ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-1.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - izbris dolžnika iz sodnega registra brez likvidacije - zmanjšanje davčne osnove za izhodni DDV - popravek ddv - neplačilo obveznosti - obstoj terjatve - breme dokazovanja
Pogoj obstoja terjatve, če do popravka (zmanjšanja) obračunanega DDV pride zaradi izbrisa dolžnika iz sodnega registra, izhaja tako iz namenske kot tudi logične razlage tretjega odstavka 39. člena ZDDV-1.
Davčni zavezanec, ki v zvezi s popravkom DDV davčnemu organu predloži pravnomočen sklep sodišča o končanju stečajnega postopka oziroma sklep o potrditvi prisilne poravnave (javno listino), breme dokazovanja neobstoja terjatve prevali na davčni organ. Enako tudi, če se pravica do zmanjšanja DDV utemeljuje na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča o ustavitvi izvršilnega postopka oziroma druge listine, iz katere je razvidno, da v zaključenem izvršilnem postopku davčni zavezanec ni bil poplačan oziroma ni bil poplačan v celoti. Sam sklep o izbrisu pravne osebe iz sodnega registra pa še ne izkazuje, da je imel davčni zavezanec (ki uveljavlja pravico do popravka obračunanega DDV) v času izbrisa terjatev do izbrisane pravne osebe.
Revident bi moral v zvezi s pravico do zmanjšanja obračunanega DDV, ker je bil njegov dolžnik izbrisan iz sodnega registra brez likvidacije v davčnem postopku izkazati, da je v času izbrisa (še) obstajala njegova terjatev.
ZUS-1 člen 71, 83, 92. ZDavP-2 člen 5, 74, 74/3. ZDDPO-2 člen 74. ZDoh-2 člen 36. ZDoh-2 člen 36.
pogodba o zaposlitvi - dovoljena revizija - avtorska pogodba - avtorsko delo - dohodek iz zaposlitve - davek od dohodka pravnih oseb - delovno razmerje - simuliran (navidezni) pravni posel - dokazno breme
ZDavP-2 pravil o tem, kdaj je posamezen pravni posel navidezen, ne vsebuje, zato se o navedenem vprašanju odloča po splošnih pravilih obligacijskega prava (50. člen Obligacijskega zakonika). To izhaja tudi iz ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča, po kateri je navidezni posel pogodba, ki jo stranki skleneta, ne da bi imeli resen namen prevzeti obveznosti in pridobiti pravice, ki so vsebina tega posla, temveč le z namenom v zunanjem svetu prikazati, da med njima učinkuje pogodba s tako vsebino.
V obravnavanem primeru so delavci revidenta prejeli sporna izplačila za opravljeno delo, ki je bilo vsebinsko enako delu, ki so ga opravljali v delovnem razmerju. S sklepanjem avtorskih pogodb je revident torej želel prikriti določena izplačila svojim delavcem za opravljeno delo po pogodbi o zaposlitvi in jih želel prikazati kot plačilo avtorskih honorarjev. Podan je bil razkorak med navzven izraženo poslovno voljo (sklepanje avtorskih pogodb) in resnično voljo pogodbenih strank (plačilo za delo, opravljeno v delovnem razmerju). Navidezen pravni posel pa po določbi tretjega odstavka 74. člena ZDavP-2 na področju davkov ne povzroča pravnih posledic oziroma ima take posledice prikriti pravni posel.
Procesno pravilna zavrnitev dokaznega predloga je v upravnem sporu ob primerni uporabi ZPP mogoča na glavni obravnavi z obrazloženim dokaznim sklepom, če zavrnilni dokazni sklep ni bil obrazložen, pa mora obrazložitev dokaznega sklepa zaradi zagotovitve pravice do izjave postati del obrazložitve sodbe. To toliko bolj velja v upravnem sporu, kadar glavna obravnava ni bila izvedena in je sodišče ob vezanosti na dejansko stanje, ki ga je ugotovila tožena stranka, odločilo na seji (60. člen ZUS-1). Zavrnitev dokaznega predloga, ki pomeni zadostitev pravici do izjave, v takem primeru sodišče prve stopnje vključi v presojo, ali so podani razlogi, zaradi katerih glavne obravnave ni treba izvesti (59. člen ZUS-1). To pomeni, da je obrazložitev odločitve o tem, da se glavna obravnava ne bo izvedla, hkrati vsebinsko neločljivo povezana z zavrnitvijo vseh dokaznih predlogov, saj dokazov z namenom ugotovitve pravilnega dejanskega stanja ni mogoče izvesti izven glavne obravnave. Zavrnitev izvedbe glavne obravnave torej pomeni, da bo kot podlaga za presojo sodišča v celoti upoštevano kot pravilno tisto dejansko stanje, ki ga je ugotovila tožena stranka. Opustitev obrazložitve te odločitve zato ne pomeni zgolj (relativne) bistvene kršitve pravice do izjave v razmerju do posameznega dokaznega predloga, temveč kršitev pravice do obrazloženosti sodne odločbe.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-1, 94, 94/2. ZDDV-1 člen 82, 82/1-6. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 226.
vrednostni kriterij - davek na dodano vrednost - kršitev materialnega prava - dovoljena revizija - računi - odbitek vstopnega DDV - zavrnitev pravice do odbitka DDV - storitve - obseg in vrsta opravljenih storitev - ponoven postopek
Po ponovni presoji obravnavane zadeve Vrhovno sodišče ugotavlja, da razlogi, ki jih sodišče prve stopnje navaja v (tej) izpodbijani sodbi, zakaj meni, da revidentka ne izpolnjuje pogojev za odbitek vstopnega DDV, materialnopravno niso pravilni.
Pravico do odbitka DDV je mogoče uveljavljati tudi, če ima račun formalne pomanjkljivosti, saj skladno s prakso SEU, davčni organ ne more zavrniti pravice do odbitka DDV le zato, ker račun ne izpolnjuje pogojev, določenih v členu 226, točki 6 in 7 Direktive, če ima davčni organ sicer vse podatke za to, da preveri, ali so izpolnjeni vsebinski pogoji v zvezi s to pravico. Davčni organ mora tedaj upoštevati dodatne podatke, ki jih je predložil davčni zavezanec, zato da preveri, ali so izpolnjeni vsebinski pogoji za pravico do odbitka DDV.
ZUS-1 člen 22, 92. ZDDV-1 člen 6, 52, 63, 63/1, 66, 76. ZDDPO-2 člen 29. ZDavP-2 člen 74, 74/4. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 168.
dovoljenost revizije - zloraba - dobava blaga - davek na dodano vrednost (DDV) - davek od dohodkov pravnih oseb (DDPO) - pravica do odbitka vstopnega DDV - prodaja plovila
Prodaja plovil brez promocije ne bi bila mogoča ali pa bi bila bistveno otežena, zato imajo promocijski stroški neposredno in takojšnjo povezavo s celotno gospodarsko dejavnostjo davčnega zavezanca. Dejavnosti promocije, če iz okoliščin konkretnega primera izhaja, da je ta dejansko namenjena omogočanju oziroma pospeševanju nadaljnje prodaje, tako ni mogoče šteti kot samostojno dejavnost v smislu 66. člena ZDDV-1, ampak kot dejavnost, ki jo zavezanec (prodajalec) izvaja kot del svoje gospodarske dejavnosti nadaljnje prodaje plovil.
Za obstoj zlorabe na davčnem področju po četrtem odstavku 74. člena ZDavP-2 morata biti podana tako objektivni kot subjektivni element. Za obstoj objektivnega elementa mora iz vseh objektivnih okoliščin izhajati, da čeprav so bili spoštovani vsi formalni pogoji, določeni v posameznem predpisu, ki ga pri sklepanju pravnih poslov uporabi davčni zavezanec, cilj, ki mu ta predpis sledi, ni bil dosežen. Za obstoj subjektivnega elementa pa mora iz vseh objektivnih okoliščin izhajati, da je bistven namen zadevnih transakcij pridobiti neupravičeno davčno ugodnost.
Pri ugotavljanju dobička se upoštevajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida davčnega zavezanca, pri čemer je treba upoštevati, da tudi dokazani obstoj določenega odhodka sam po sebi še ne pomeni, da je tak odhodek tudi davčno priznan. Tako je glede na omenjeno določbo prvega odstavka 29. člena ZDDPO-2 davčno nepriznan tisti odhodek, ki ni potreben za pridobitev prihodkov, ki so obdavčeni po tem zakonu. Kdaj gre za tak odhodek, je stvar razlage navedene pravne norme v davčnem postopku skladno s splošnimi načeli davčnega prava ter z namenom obdavčevanja po ZDDPO-2.
ZUS-1 člen 71, 71/2, 83, 83/2, 83/2-2, 83/2-3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZDDV-1 člen 39, 39/2, 76, 76/1. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 90, 203.
davek na dodano vrednost - dovoljena revizija - vrednostni spor - zloraba sistema DDV
Obveznost plačati izhodni DDV nastane že zato, ker je DDV naveden na računu, neodvisno od tega, ali je do transakcije, ki je predmet računa, dejansko prišlo in tudi neodvisno od tega, ali je bil račun plačan ali ne.
Pravica do popravka nepravilno obračunanega DDV ne izhaja iz 203. člena Direktive o DDV, ampak iz sodne prakse SEU.
203. člen Direktive o DDV v slovenski pravni red sicer ni implementiran skladno s stališči SEU, vendar pa davčni organi od davčnih zavezancev po veljavni slovenski zakonodaji, tj. drugem odstavku 39. člena ZDDV-1, ne morejo zahtevati, da ob uveljavljanju pravice do zmanjšanja obračunanega DDV izkažejo tudi, da so popolnoma odpravili tveganje za izgubo davčnih prihodkov oziroma da so DDV obračunali v dobri veri. Obveznosti davčnih zavezancev pa tudi ni dopustno utemeljevati neposredno z uporabo Direktive o DDV.
Po določbi drugega odstavka 39. člena ZDDV-1 je dolžnost davčnega zavezanca le, da pisno obvesti kupca o znesku DDV, za katerega kupec nima pravice do odbitka.
Objektivne okoliščine, ugotovljene v postopku DIN, ki prav tako utemeljujejo pravico davčnega organa do zavrnitve revidentovega zahtevka, kažejo, da je bila zadevna transakcija, z revidentovim vedenjem, izvedena le z namenom zlorabe sistema DDV, tj. pridobitve kupčeve pravice do odbitka vstopnega DDV (prvi odstavek 76b. člena ZDDV-1).