ZZVZZ člen 80, 80/3, 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 37, 37/1, 37/1-1, 232, 234, 234/1.
začasna zadržanost z dela - osebni zdravnik - imenovani zdravnik - specialistične preiskave
Odločitev o začasni zadržanosti od dela v času opravljanja specialističnih preiskav do 30 dni je v pristojnosti izbranega osebnega zdravnika. V primeru, ko imenovani zdravnik presoja odločitev osebnega zdravnika, njegova odločitev velja le za naprej, za nazaj pa v primerih iz 232. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-6, 125, 125/4. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije člen 9.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poskusno delo – ocena – seznanitev z oceno
Panožna kolektivna pogodba določa prekluzivni rok, v katerem bi moral biti tožnik seznanjen z oceno o opravljenem poskusnem delu. Ker tožena stranka tega ni spoštovala oziroma ker tožnika ni najkasneje tri delovne dni pred iztekom poskusnega dela seznanila z oceno, se šteje, da je bilo poskusno delo uspešno opravljeno. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela posledično ni zakonita.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – vodilni delavec – poslovodni delavec
Tožnica je bila v delovnem razmerju pri toženi stranki na delovnem mestu na delovnem mestu vodja oddelka za splošne zadeve in razvoj človeških virov za mandatno obdobje enega leta in je z njo podpisal pogodbo o zaposlitvi direktor tožene stranke. Ker ni bila poslovodna oseba v smislu določb ZGD-1, zanjo niso mogle veljati posebnosti oziroma drugačna ureditev pravic, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja ali drugačen način prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Pogodba o zaposlitvi bi lahko prenehala veljati le na enega izmed načinov, določenih v ZDR, ne pa na podlagi odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala iz razloga izteka mandata vodilnega delavca.
načelo vrstnega reda - zaznamba izvršbe - izbris zaznambe izvršbe
Zemljiškoknjižno sodišče mora o vpisih odločati po vrstnem redu (in po stanju stvari), ki se določi po trenutku, ko je prejelo listino, na podlagi katere odloča o vpisu po uradni dolžnosti. Dejstvo, da je bil sklep o izvršbi kasneje razveljavljen, pa bo zemljiškoknjižno sodišče v skladu z določbo 1. odstavka 90. člena ZZK-1 na podlagi obvestila izvršilnega sodišča upoštevalo po uradni dolžnosti tako, da bo dovolilo izbris zaznambe izvršbe.
ZOR člen 111, 112. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 355.
razveljavitev izročilne pogodbe - razveljavitev sodbe in vrnitev v novo sojenje
Sodišče bi glede na zatrjevanja tožnikov o njuni omejeni poslovni sposobnosti in zahtevku na razveljavitev izročilne pogodbe moralo presojati okoliščine obravnavanega primera ob upoštevanju materialnopravnih določb o izpodbojnosti pogodb.
izbris družbe iz sodnega registra po uradni dolžnosti - odgovornost družbenika izbrisane družbe – ugovor pasivnega družbenika – pasivni družbenik – položaj pasivnega družbenika - aktivni družbenik
Toženec se je kot delničar prostovoljno vključil v gospodarske aktivnosti na trgu. Kot 42,5 % družbenik je imel možnost in dolžnost, da vpliva na poslovanje družbe. Položaja "pasivnega družbenika" ni uspel dokazati, zato se odgovornosti po čl. 580/6 ZGD ni uspel razbremeniti.
Sodišče prve stopnje je na podlagi pravilne in popolne dokazne ocene utemeljeno zaključilo, da tožnik zaradi izgube zavarovalnih pravic (ker je odklonil preizkus alkoholiziranosti) ni upravičen do vtoževane odškodnine.
ZGD-1 člen 50, 52, 52/1, 52/2, 318, 318/2. ZNP člen 7, 7/1. ZPP člen 337, 337/1.
predlog za imenovanje posebnega revizorja zaradi preveritve prodaje delnic - domneva nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta - nepravdna zadeva - oprava naroka v nepravdnem postopku
Zakon o nepravdnem postopku v 1. odst. 7. čl. določa, da sodišče opravi narok, če je to predpisano z zakonom, ali če oceni, da je to za postopek potrebno. Za zadevo, kakršna je obravnavana, zakon oprave naroka ne predpisuje. Trditev predlagateljev, da bi sodišče prve stopnje moralo razpisati narok in omogočiti predlagateljem, da se pred odločitvijo izrečejo o navedbah nasprotne stranke iz odgovora na predlog, ni utemeljena, saj ni sodišče prve stopnje vzelo za podlago svoje odločitve nobene takšne (dejanske) trditve nasprotnega udeleženca, ki bi jo predlagatelji prerekali.
URS člen 15. OZ člen 131, 164. ZKP člen 498. ZPol člen 6, 22.
odškodninska odgovornost države - varnostni ukrep - odvzem predmetov - protipravno ravnanje državnega organa
Država ni odškodninsko odgovorna za škodo, ki naj bi tožniku nastala z izrečenim varnostnim ukrepom - odvzemom stvari po pravilih kazenskega postopka. Prav tako pa z izrečenim varnostnim ukrepom ni šlo za poseg v osebnostne pravice tožnika.
: ZPP člen 98, 98/1, 98/5, 343, 343/4, 346, 346/1.
pritožba – zavrženje pritožbe – zastopanje po odvetniku
Pritožba, vložena po odvetniku, ki ni izkazal pooblastila, niti ni predložil odločbe brezplačne pravne pomoči, da je upravičen zastopati stranko pred sodiščem druge stopnje, se kot nedovoljena zavrže.
ZPIZ-1 člen 60, 61, 67, 68, 81, 82, 156, 157. ZPP člen 243.
invalid II. kategorije - zmožnost za delo - rehabilitacija - invalidska pokojnina
Tožnica ni zmožna delati na drugem delovnem mestu, ki ustreza njeni strokovni izobrazbi oz. usposobljenosti, njena zmožnost za opravljanje poklica pa je zmanjšana za več kot 50 %. Ker brez rehabilitacije v okviru svojega poklica ne more opravljati nobenega drugega dela, ta pa ji ni zagotovljena zaradi starosti in zaradi psihičnega stanja, se odpravi nezakonita dokončna odločba toženca (da je pri tožnici še vedno podana III. kategorija invalidnosti) in se tožnico razvrsti v II. kategorijo invalidnosti ter se ji prizna pravica do invalidske pokojnine.
1. odstavek 72. člena ZDen določa, da se odškodnine, dane za premoženje, ki je bilo podržavljeno na način, določen v 5. členu ZDen, upoštevajo, če so presegle 30 % vrednosti podržavljene nepremičnine. Način, kako se upoštevajo, je treba določiti v skladu s temeljnim načelom poprave krivic in pravičnostnim načelom izravnalne pravičnosti.
Čeprav v sporazumu o prenehanju delovnega razmerja, s katerim se je tožena stranka zavezala, da bo za tožnika dokupila delovno dobo, tako da je predčasno izpolnil pogoje za upokojitev, ni bil izrecno določen rok za izpolnitev obveznosti, je treba upoštevati, da narava obveznosti tožene stranke omogoča realizacijo šele, ko je ZPIZ dokončno določil višino prispevka za dokup zavarovalne dobe. Tedaj je začel teči tudi zastaralni rok tožnika za terjatev iz naslova plačila med že plačanim zneskom za dokup zavarovalne dobe in končnim zneskom na podlagi pravnomočne odločbe ZPIZ.
prisilna poravnava - predlog za začetek postopka - poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika - prijava terjatve - navadna terjatev
Dolžnik je tudi upnikovo „bodočo pogojno terjatev“ vključil v seznam navadnih terjatev, zaradi česar glede na 2. tč. 4. odst. 68. čl. ZFPPIPP velja, in drugačna presoja ni dovoljena, da je upnikova terjatev verjetno izkazana.
starostna pokojnina – naknadno priznana pokojninska doba
Po uveljavitvi pravice do starostne pokojnine ima zavarovanec na podlagi s sodbo sodišča naknadno priznane pokojninske dobe pravico do odstotnega povečanja že uveljavljene pokojnine od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ šest mesecev za nazaj. Tožnikov tožbeni zahtevek na priznanje višje pokojnine vse od upokojitve dalje je zato neutemeljen.
Ker je bil storilec voznik začetnik, za katerega je zakonodajalec predvidel strožje kaznovanje in se od njih tudi upravičeno pričakuje doslednejše spoštovanje cestnoprometnih predpisov, poleg tega pa še poklicni voznik, bi se moral še toliko bolj zavedati posledic svojega ravnanja.
zamudna sodba – vročanje – fikcija vročitve – pritožba – rok za pritožbo
Ker je sodišče prve stopnje zamudno sodbo vročilo po pravilih za osebno vročanje, tako da je nastopila fikcija vročitve (ker tožena stranka pisanja ni dvignila), ni bilo dolžno zamudne sodbe vročati še z nabitjem na oglasno desko sodišča.
invalid I. kategorije - invalid III. kategorije - invalidska pokojnina - poslabšanje zdravstvenega stanja
Tožnik je bil pred poslabšanjem zdravstvenega stanja razvrščen v III. kategorijo invalidnosti in mu je bila priznana pravica do premestitve na drugo lažje delo. Nastanek I. kategorije invalidnosti pri njem pomeni spremembo invalidnosti, zato se mu pravica do invalidske pokojnine prizna od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe (od 1. 7. 2006 dalje) in ne že od dne nastanka spremembe (13. 6. 2006).