OZ člen 82, 82/2, 190, 190/3, 346. ZDen člen 72, 72/2. ZOR člen 99, 99/2, 210, 210/4, 371.
nadomestilo za nemožnost uporabe denacionaliziranega premoženja - zastaranje - zmotna presoja listine - razlaga skupnega namena pogodbenikov - neupravičena obogatitev
Pravilno je stališče toženke glede pravne narave zahtevkov iz drugega odstavka 72. člena ZDen. Ne gre za odškodninske zahtevke, saj niso podani elementi splošnega civilnega delikta ali zahtevke z naslova neupravičene obogatitve, saj ne gre za vrnitev neupravičeno dosežene koristi. Gre za vrnitev koristi v obliki denarnega nadomestila, ki bi jo denacionalizacijski upravičenec dosegel, če bi dobil nepremičnino vrnjeno takoj po uveljavitvi ZDen (primerjaj odločbi Vrhovnega sodišča R Slovenije, opr. št. II Ips 40/2000 in II Ips 22/2002). Takšni zahtevki zastarajo v splošnem zastaralnem roku petih let (371 člen Zakona o obligacijskih razmerjih – ZOR, enako določa sedaj veljavni 346. člen OZ).
Tožnik bi doseženo korist iz naslova neupravičene obogatitve eventualno lahko zahteval le za obdobje po pravnomočnosti odločbe o vrnitvi nacionaliziranega premoženja upravičencu, seveda če bi se izkazalo, da so za to izpolnjeni z zakonom predvideni pogoji.
ZP-1 člen 67, 67/1, 150, 155, 155/1, 155/1-6. ZKP člen 249, 249/1.
predmet izvedenskega dela – nedovoljen dokaz – dovoljen dokaz – pravica do pritožbe
Izvedenec je v izvedenskem mnenju prekoračil svoja pooblastila, ker je navajal, da vožnja obdolženega motorista ni bila skladna s 3. točko 40. člena ZVCP-1, kar je stvar dokaznega postopka in zaključkov sodišča.
V tistem delu, ko je policist izpovedal, kaj sta izjavila oba udeleženca na kraju prometne nesreče, gre za nedovoljen dokaz (v smislu kršitve z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin), vendar iz razlogov sodbe izhaja, da je sodišče svojo odločitev glede obdolžencu očitanega prekrška oprlo predvsem na izpoved priče in drugoobdolženke, le navrglo je, da je taki izjavi potrdil tudi zaslišani policist. Izpodbijana sodba temelji torej na dovoljenih dokazih (že citiranih izpovedbah, izvedenskem mnenju, fotografijah, skici ter poškodbenih listih).
Ker obramba obdolženca nima pravice vtikanja v tisti del sodbe, ki zadeva drugoobdolženca, so neupoštevne pritožbene navedbe, ki zadevajo ravnanje druge udeleženke v prometu. Tudi če bi bila drugoudeleženka spoznana za odgovorno storitve prekrška, pa njeno ravnanje še ne bi pomenilo, da je prekršek obdolženca dovoljen in da je s tem prekinjena vzročna zveza med njegovim prekrškom in prometno nesrečo.
načelo vrstnega reda - zaznamba izvršbe - izbris zaznambe izvršbe
Zemljiškoknjižno sodišče mora o vpisih odločati po vrstnem redu (in po stanju stvari), ki se določi po trenutku, ko je prejelo listino, na podlagi katere odloča o vpisu po uradni dolžnosti. Dejstvo, da je bil sklep o izvršbi kasneje razveljavljen, pa bo zemljiškoknjižno sodišče v skladu z določbo 1. odstavka 90. člena ZZK-1 na podlagi obvestila izvršilnega sodišča upoštevalo po uradni dolžnosti tako, da bo dovolilo izbris zaznambe izvršbe.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – vodilni delavec – poslovodni delavec
Tožnica je bila v delovnem razmerju pri toženi stranki na delovnem mestu na delovnem mestu vodja oddelka za splošne zadeve in razvoj človeških virov za mandatno obdobje enega leta in je z njo podpisal pogodbo o zaposlitvi direktor tožene stranke. Ker ni bila poslovodna oseba v smislu določb ZGD-1, zanjo niso mogle veljati posebnosti oziroma drugačna ureditev pravic, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja ali drugačen način prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Pogodba o zaposlitvi bi lahko prenehala veljati le na enega izmed načinov, določenih v ZDR, ne pa na podlagi odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala iz razloga izteka mandata vodilnega delavca.
izbris družbe iz sodnega registra po uradni dolžnosti - odgovornost družbenika izbrisane družbe – ugovor pasivnega družbenika – pasivni družbenik – položaj pasivnega družbenika - aktivni družbenik
Toženec se je kot delničar prostovoljno vključil v gospodarske aktivnosti na trgu. Kot 42,5 % družbenik je imel možnost in dolžnost, da vpliva na poslovanje družbe. Položaja "pasivnega družbenika" ni uspel dokazati, zato se odgovornosti po čl. 580/6 ZGD ni uspel razbremeniti.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – odpoved pogodbe o zaposlitvi – vsebina odpovedi
Obvestila, iz katerega izhaja, da tožnici poteče pravica do dopusta za nego in varstvo otroka, da zanjo obstaja zgolj delovno mesto čistilke v drugem kraju in da mora svojo odločitev sporočiti do določenega dne, sicer bodo šteli, da tega delovnega mesta ne sprejema, ni mogoče šteti za odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, ker ne vsebuje niti osnovnih elementov odpovedi pogodbe o zaposlitvi niti opozorila o posledicah, če delavec ne sprejme ponudbe delodajalca. Na podlagi opisanega obvestila je tožena stranka tožnici delovno knjižico zaključila nezakonito.
Ker v obravnavanem primeru ni šlo za prekoračitev pooblastila, ampak za pogodbo, ki ji je sklenila neupravičena oseba, bi tožnik lahko zahteval povrnitev škode le od tistega, ki jo je kot pooblaščenec brez pooblastila sklenil, ne pa od toženih strank.
plača - provizija - stroški v zvezi z delom - zavarovalni zastopnik
Opredelitev plače v podjetniški kolektivni pogodbi tožene stranke, po kateri je plačni sistem zavarovalnih zastopnikov in s tem tudi tožnika v celoti utemeljen na proviziji, ki zajema stroške dela, ni v nasprotju s kogentnimi določbami o plači v ZDR.
Čeprav v sporazumu o prenehanju delovnega razmerja, s katerim se je tožena stranka zavezala, da bo za tožnika dokupila delovno dobo, tako da je predčasno izpolnil pogoje za upokojitev, ni bil izrecno določen rok za izpolnitev obveznosti, je treba upoštevati, da narava obveznosti tožene stranke omogoča realizacijo šele, ko je ZPIZ dokončno določil višino prispevka za dokup zavarovalne dobe. Tedaj je začel teči tudi zastaralni rok tožnika za terjatev iz naslova plačila med že plačanim zneskom za dokup zavarovalne dobe in končnim zneskom na podlagi pravnomočne odločbe ZPIZ.
invalid I. kategorije - invalid III. kategorije - invalidska pokojnina - poslabšanje zdravstvenega stanja
Tožnik je bil pred poslabšanjem zdravstvenega stanja razvrščen v III. kategorijo invalidnosti in mu je bila priznana pravica do premestitve na drugo lažje delo. Nastanek I. kategorije invalidnosti pri njem pomeni spremembo invalidnosti, zato se mu pravica do invalidske pokojnine prizna od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe (od 1. 7. 2006 dalje) in ne že od dne nastanka spremembe (13. 6. 2006).
ZOR člen 111, 112. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 355.
razveljavitev izročilne pogodbe - razveljavitev sodbe in vrnitev v novo sojenje
Sodišče bi glede na zatrjevanja tožnikov o njuni omejeni poslovni sposobnosti in zahtevku na razveljavitev izročilne pogodbe moralo presojati okoliščine obravnavanega primera ob upoštevanju materialnopravnih določb o izpodbojnosti pogodb.
prisilna poravnava - predlog za začetek postopka - poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika - prijava terjatve - navadna terjatev
Dolžnik je tudi upnikovo „bodočo pogojno terjatev“ vključil v seznam navadnih terjatev, zaradi česar glede na 2. tč. 4. odst. 68. čl. ZFPPIPP velja, in drugačna presoja ni dovoljena, da je upnikova terjatev verjetno izkazana.
1. odstavek 72. člena ZDen določa, da se odškodnine, dane za premoženje, ki je bilo podržavljeno na način, določen v 5. členu ZDen, upoštevajo, če so presegle 30 % vrednosti podržavljene nepremičnine. Način, kako se upoštevajo, je treba določiti v skladu s temeljnim načelom poprave krivic in pravičnostnim načelom izravnalne pravičnosti.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – veriženje pogodb
Zakon pri prepovedi veriženja pogodb o zaposlitvi za določen čas ne govori o prepovedi sklepanja zaporednih pogodb za isto delovno mesto, ampak take pogodbe prepoveduje, če gre za isto delo. Tako sodišče tudi v primeru, če delavec sklene več pogodb za različna delovna mesta, presoja, ali gre za isto ali različno delo. Ker je v konkretnem primeru ugotovilo, da je tožnik s toženo stranko sklepal pogodbe o zaposlitvi za dve različni delovni mesti in za dve različni deli, je – ker niti za eno niti za drugo delo pogodbe niso presegle skupnega trajanja dveh let – pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek, da je šteje, da je tožnik s toženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-6, 125, 125/4. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije člen 9.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poskusno delo – ocena – seznanitev z oceno
Panožna kolektivna pogodba določa prekluzivni rok, v katerem bi moral biti tožnik seznanjen z oceno o opravljenem poskusnem delu. Ker tožena stranka tega ni spoštovala oziroma ker tožnika ni najkasneje tri delovne dni pred iztekom poskusnega dela seznanila z oceno, se šteje, da je bilo poskusno delo uspešno opravljeno. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela posledično ni zakonita.
starostna pokojnina – naknadno priznana pokojninska doba
Po uveljavitvi pravice do starostne pokojnine ima zavarovanec na podlagi s sodbo sodišča naknadno priznane pokojninske dobe pravico do odstotnega povečanja že uveljavljene pokojnine od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ šest mesecev za nazaj. Tožnikov tožbeni zahtevek na priznanje višje pokojnine vse od upokojitve dalje je zato neutemeljen.
ZPIZ-1 člen 60, 61, 67, 68, 81, 82, 156, 157. ZPP člen 243.
invalid II. kategorije - zmožnost za delo - rehabilitacija - invalidska pokojnina
Tožnica ni zmožna delati na drugem delovnem mestu, ki ustreza njeni strokovni izobrazbi oz. usposobljenosti, njena zmožnost za opravljanje poklica pa je zmanjšana za več kot 50 %. Ker brez rehabilitacije v okviru svojega poklica ne more opravljati nobenega drugega dela, ta pa ji ni zagotovljena zaradi starosti in zaradi psihičnega stanja, se odpravi nezakonita dokončna odločba toženca (da je pri tožnici še vedno podana III. kategorija invalidnosti) in se tožnico razvrsti v II. kategorijo invalidnosti ter se ji prizna pravica do invalidske pokojnine.
Ker je bil storilec voznik začetnik, za katerega je zakonodajalec predvidel strožje kaznovanje in se od njih tudi upravičeno pričakuje doslednejše spoštovanje cestnoprometnih predpisov, poleg tega pa še poklicni voznik, bi se moral še toliko bolj zavedati posledic svojega ravnanja.
zamudna sodba – vročanje – fikcija vročitve – pritožba – rok za pritožbo
Ker je sodišče prve stopnje zamudno sodbo vročilo po pravilih za osebno vročanje, tako da je nastopila fikcija vročitve (ker tožena stranka pisanja ni dvignila), ni bilo dolžno zamudne sodbe vročati še z nabitjem na oglasno desko sodišča.