Preiskave gospodarskih in korupcijskih kaznivih dejanj, pri katerih je običajno povzročena tudi največja materialna škoda in pridobljene največje protipravne premoženjske koristi, so bile v središču pozornosti že tretje konference Poslovna forenzika, ki so jo 18. in 19. septembra 2019 organizirali Tax-Fin-Lex, Visoka šola za računovodstvo in finance, Inštitut za forenzične preiskave v financah in računovodstvu pri VŠR ter Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani. Povabilu, da prispevajo svoja znanja in izkušnje, se je odzvalo 25 strokovnjakov, nekateri tudi iz tujine. V današnjem TFL Glasniku si lahko preberete kratko poročilo s konference.
Za Temo tedna smo izbrali prispevek dr. Branka Mayra iz revije Poslovodno računovodstvo z naslovom Normativne in strokovne podlage preglednosti porabe javnih sredstev. Avtor obravnava nekatere strokovne in normativne podlage ločenega evidentiranja dejavnosti in vpliv tega evidentiranja na preglednost finančnih odnosov pri uporabnikih proračunskih virov financiranja.
S pravnega področja izpostavljamo članek Podiranje nekaterih mitov o stari in novi gradbeni zakonodaji iz revije PRO BAUHAUS, z davčnega področja pa tokrat predstavljamo drugi del prispevka z naslovom Vse o davčnih prekrških.
Vabljeni k branju!
Generalna direktorica policije mag. Tatjana Bobnar je v uvodu konference Poslovna forenzika dejala, da so kazniva dejanja, ki so najbolj zaznamovala zadnje desetletje, zagotovo gospodarska in korupcijska kazniva dejanja, pri katerih je običajno povzročena tudi največja materialna škoda in pridobljene največje protipravne premoženjske koristi.
In ravno preiskave tovrstnih kaznivih dejanj so bile v središču pozornosti že tretje konference Poslovna forenzika, ki so jo 18. in 19. septembra 2019 organizirali Tax-Fin-Lex, Visoka šola za računovodstvo in finance, Inštitut za forenzične preiskave v financah in računovodstvu pri VŠR ter Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani. Povabilu, da prispevajo svoja znanja in izkušnje, se je odzvalo 25 strokovnjakov, nekateri tudi iz tujine.
»Kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti dosega največji delež materialne škode med vsemi gospodarskimi kaznivimi dejanji. Letos je ta delež kar 60-odstoten,« je še povedala generalna direktorica policije. Vlivajo pa nekaj optimizma uradni statistični podatki policije, ki kažejo trend upadanja števila kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete od leta 2015 dalje. Takrat so jih, tako Bobnarjeva, obravnavali skoraj 13.000, lani pa nekaj več kot 8.000 (leta 2015 je bilo obravnavanih 12.892, leta 2018 pa 8.382 tovrstnih kaznivih dejanj). Še vedno pa gospodarska kriminaliteta v celotni kriminaliteti predstavlja visok delež, približno 15 odstotkov. Škoda, povzročena z gospodarskimi kaznivimi dejanji, je lani dosegla kar 483 milijonov evrov.
Na podlagi rezultatov že 15. globalne raziskave Ernst & Young o prevarah, izvedene ob koncu leta 2018, je osrednji govornik prve sekcije, sicer globalni partner za forenziko transakcijskih storitev pri Ernst & Young, John Wilkinson, dejal, da se je prav vsaka organizacija (gospodarska, vladna, nevladna) v zadnjem letu soočila s prevaro in (ali) gospodarskim kaznivim dejanjem. Zanimivo je tudi, da je v raziskavi globalno 38 odstotkov anketirancev menilo, da so podkupovanje in korupcijske prakse široko razširjeni, medtem ko je v razvitih državah ta delež 20 odstotkov, v tako imenovanih razvijajočih se državah (angl. emerging countries) pa kar 53 odstotkov vseh sodelujočih.
Yuri Sidorovich, vodja oddelka forenzike za jadransko regijo iz družbe Deloitte, je poudaril, da v Sloveniji izgubimo več kot 140 milijonov EUR (cca. 6 %) davkoplačevalskega denarja na račun korupcije v zdravstvu; dodatnih 95 milijonov EUR (cca. 10 %) verjetno izgubimo ob izvajanju investicij na državni ravni; poleg tega podjetja v Slovenji zaradi prevar izgubijo v povprečju 4-5 % letnih prihodkov; stroški korupcije bi v Sloveniji utegnili celo presegati 3,5 milijarde EUR, kar je več kot 7,5 % BDP (The Greens/EFA Group, 2018); po oceni Svetovne banke znaša letni znesek plačanih podkupnin približno bilijon (1.000 milijard) USD, ocene pa kažejo, da znašajo skupni stroški korupcije 2,6 bilijona USD, kar znaša do 4 % svetovnega BDP (OECD, 2014).
Jože Kozina, vrhovni državni tožilec, je opozoril na tri obraze davčnega izmikanja (davčno izogibanje/zaobidenje/utajevanje) kot zrcalne prispodobe vrednostnih usmeritev in življenjskih stilov njihovih vsakokratnih izvajalcev.
Drago Kos je opozoril, da Slovenija zaradi neusklajenega in decentraliziranega načina upravljanja z zaseženim premoženjem na letni ravni izgublja 749.858.817,20 EUR (ki bi jih lahko "zaslužila" s centralizacijo tega upravljanja) in bo ob nespremenjenem načinu upravljanja z zaseženim premoženjem država v naslednjih desetih letih utrpela za 7.745.516.492 EUR kumulativne škode. Kaj lahko storimo? Uskladiti in centralizirati bi morali postopke za zaseg, upravljanje in odvzem premoženja nezakonitega izvora oziroma ustanoviti agencijo za upravljanje z zaseženim premoženjem ("AUZP"), katere cilj bi bilo sodelovanje pri zasegu premoženja (s potrebnim strokovnim znanjem za odločitev o zasegu in hrambi zaseženega premoženja), optimizacija stroškov hrambe, maksimiranje učinkov prodaje in razbremenitev sodišč. AUZP nima originarnih (lastnih) pooblastil, ampak deluje izključno na podlagi pooblastil in zahtev organov odkrivanja in pregona ter sodišč, ob tem pa zagotavlja najvišjo možno stopnjo strokovnega znanja za najbolj racionalne in učinkovite postopke z zaseženim premoženjem.
V drugih državah to že imajo urejeno:
Klaudijo Stroligo, svetovalec OZN, Sveta Evrope in Svetovne banke za področje preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, je predstavil spremembi dveh Direktiv, in sicer:
Slovenija pripravlja spremembe zakonodaje, ki bodo v skladu z obema direktivama.
Posebne pozornosti je bila deležna okrogla miza, ki jo je za portal Tax-Fin-Lex povezoval voditelj Igor E. Bergant, sodelovali pa so Jože Kozina, Drago Kos, Ivan Simič, John Wilkinson, Branko Mayr in Klaudijo Stroligo.
John Wilkinson je na okrogli mizi med drugim dejal, da se svet danes izredno manjša, k temu pa je pritrdil tudi Klaudijo Stroligo.
»Goljufanje še nikoli ni bilo tako preprosto kot danes, saj je strošek, ki ga porabi storilec, da z goljufivo ponudbo istočasno 'cilja' stotine ali tisoče ljudi, zanemarljiv oziroma ga praktično ni. Po drugi strani in če se s kolegom Kosom spomniva, smo v času dela v policiji rekli, da so kriminalci vedno korak pred nami, a jih mi že vidimo, danes pa so kriminalci tako daleč spredaj, da jih ne vidimo več.
Naj povem s primerom. Države zadnja leta zaradi preprečevanja pranja denarja delajo nacionalne ocene tveganja. In koliko držav je v EU registriralo cyber kriminal kot problem? Našli boste eno ali dve od tridesetih – v ZDA pa so že leta 2015 zneske oškodovanja zaradi tega kriminala ocenili na 500 milijard dolarjev! Znesek je enak znesku protipravne premoženjske koristi zaradi mamil.«
Kako vplivati na javno, a tudi na zasebno zavest, je povezovalec vprašal Draga Kosa in spomnil na Kosovo vodenje Komisije za preprečevanje korupcije.
»Včasih se je težko odločiti, kako črnega boš predstavil črnega hudiča, da bi izzval angažiranost ljudi. Če ga pobarvaš preveč črno, ljudje porečejo, da je prehud in da se sploh ne splača ukvarjati z njim. Če pa ga predstaviš premalo hudega, ljudje začnejo podcenjevati nevarnost, ki jo prinaša. Veliko truda smo potrebovali, da smo hudiča predstavili dovolj črnega, a obvladljivega. Danes imam občutek, da smo v obdobju neke apatije, ko je le nekaj posameznikov, ki še govorimo in vpijemo o tem. Boj proti korupciji in goljufijam ni nikogaršnja prioriteta več.«
Jože Kozina, vrhovni državni tožilec je ocenil odzive na nevarne družbene pojave.
»Tisti, ki je močno motiviran, da bo goljufal, in bo imel tudi ekipo strokovnih pomočnikov, bo zmeraj pred nami. In ko to postane nekakšna folklora, je razumljivo, da tudi 20 vrhunskih kriminalistov in 20 vrhunskih tožilcev pa še deset sodnikov, ki so strokovni in pogumni, da to sodijo, temu ne more biti kos. Nato pa je ta peščica ljudi, ki bi lahko delali tudi kaj drugega za isti denar, izpostavljena medijskim pritiskom v maniri športnega imperativa uspeh za vsako ceno. Če ne zmagaš v nekem odmevnem procesu, si zguba in išči drugo službo. Ko pa se to prenese še na policijo in sodstvo, se sprašujem, komu ta javnost, ki je večkrat močno zavedena, naslavlja očitke, da ti organi ne delujejo.«
O perspektivi na tem področju je Branko Mayr ocenil, da je temeljni problem tam in takrat, ko se preiskava začne.
»Če hočemo biti učinkoviti, je preiskava, med katero vas od začetka spremljajo kamere in medijski pomp, obsojena na slab rezultat. Zaradi pritiska javnosti je glavna naloga forenzike, to je zbiranje in zavarovanje dokazov, problem. Medijski ali, če hočete, javni linč naj bo na koncu. Dajmo prednost vladavini prava in ne populusa.«
Mayr je še posebej ocenil, da imajo preiskovalci pogosto med novinarji, ki spremljajo črno kroniko, sovražnike in da bi tudi oni morali upoštevati načelo o tem, da mora biti zgodba stoodstotno dokazana.
Ivanu Simiču se denimo zdi neverjetno, »da zjutraj ob štirih ob neki hišni preiskavi pride na kraj dogodka novinarka povsem urejena, brezhibno naličena. Nedvomno je bila mnogo pred tem obveščena in dogovorjena. Mediji bi morali biti zunaj tega. Kolikokrat se mi zgodi, da sem vključen v neki proces in zvečer gledam televizijo: isti ljudje, isti postopek, a čisto druga zgodba.«
Posebej je bilo zanimivo prisluhniti Simiču, ko se je obregnil ob pogosto sintagmo poročevalcev: 'odnesli so denar ven'.
»Te in takšne argumentacije ne sprejemam več. Danes imajo banke vse podatke, hujše so kot davkarija. Nemogoče je odnesti denar, da tega nihče ne vidi; vsa nakazila v davčno ugodna območja so od 18. oktobra 2011 objavljena v uradu za preprečevanja pranja denarja in terorizma. In ko seštevaš te podatke, nikakor ne prideš do številk, s katerimi manipulira politika.
Pred evropski volitvami smo tako brali in gledali na TV, da se v Sloveniji vsako leto utaji 4 milijarde davka – vseh nakazil v tujino pa je bila ena milijarda. Ampak od tega je 80 odstotkov upravičenih, saj imamo v tujini Telekom, imamo tiste, ki kupujejo obveznice v Luksemburgu, in ne vem kaj še vse. Ostane 200 milijonov davčne osnove, torej bi bilo davka 20 milijonov in ne 4 milijarde. Na koncu, ko pa dokažeš, da od vsega ni bilo nič, tega nihče ne objavi.«
Kaj lahko stori vsak med nami?
»To se zagotovo začne z vzgojo otrok,« je prepričan Simič. »A danes je to težko početi, ko gledaš, kako preganjajo toliko in toliko storilcev, na koncu pa so vsi oproščeni. In ti otrok, ko dopolni 18 let, očita, da si ga učil poštenja, barabe pa vozijo ferrarije.«
Zanimivo se je na razpravo navezal tudi Jože Kozina.
»Danes se nihče ne ukvarja z raziskovanjem sprožilcev, ki ljudi peljejo v takšen kriminal. To niso ljudje, ki živijo v pomanjkanju, to niso ljudje, ki trpijo ne vem kaj. To so ljudje, ki hočejo še več – zakaj? Morda bi na tem področju v prihodnje začeli blažiti problem.«
Za zaključek pa ni bilo moč najti primernejše misli, kot jo je izrekel Drago Kos.
»Če se zgodi obsodilna sodba, bo tožilstvo naslednji dan dobilo očitke, da je bilo politično motivirano. Ko se zgodi oprostilna sodba, kdo je na tapeti – spet tožilstvo. Čudim se strokovnjakom, ki še vztrajajo: karkoli naredijo, je narobe. Namesto, da bi podpirali dobro delo strokovnjakov, v Sloveniji vse vrednotimo skozi politične oči – odvisno od tega, kdo je na oblasti.«
Več slik s konference si lahko ogledate na našem Facebook profilu - slike 1. dne ter slike 2. dne.
Pripravili: Boštjan Koritnik, Toni Perić, Zlata Tavčar
Foto: KoKa Press, Katja Kodba, s.p.
piše: dr. Branko Mayr, revija Poslovodno računovodstvo 3-4/2019
V prispevku obravnavamo nekatere strokovne in normativne podlage ločenega evidentiranja dejavnosti in vpliv tega evidentiranja na preglednost finančnih odnosov pri uporabnikih proračunskih virov financiranja. Prepoved nedovoljene uporabe javnih sredstev za pridobitne dejavnosti je sestavina evropskega pravnega reda, ki je bolj ali manj vključena tudi v pravne rede članic Evropske skupnosti. Ločeno evidentiranje dejavnosti, ki temelji na strokovnih pravilih stroškovnega računovodstva, zmanjšuje možnost nenamenske porabe proračunskih sredstev. Uporaba pravil stroškovnega računovodstva terja prilagoditev organiziranosti poslovnega subjekta.
V prispevku naslavljamo problem zagotovitve namenske uporabe javnih sredstev. Problem je poudarjen v hibridnih podjetjih in pridobitnih podjetjih, ki izvajajo projektne naloge, ki so financirane z javnimi sredstvi. Pri enih in drugih je pogosta njihova nenamenska poraba. Na ta način se na trgu izkrivljanja konkurenca[1]. Kako zagotoviti preglednost finančnih odnosov in na ta način preprečiti nenamensko porabo javnih sredstev? To je izziv, s katerim se ukvarjamo.
Z nenamensko porabo javnih sredstev v pridobitnih organizacijah se izkrivlja konkurenca, zato Evropska (Direktiva Komisije 2006/111/ES) in lokalne zakonodaje članic EU (V Sloveniji; Zakon o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju dejavnosti; Pravilnik o zagotavljanju preglednosti finančnih odnosov) prepovedujejo takšno porabo javnih sredstev za izvajanje tržnih dejavnosti. Kljub prepovedi so kršitve pogoste in to predvsem v hibridnih podjetjih in pridobitnih podjetjih, ki izvajajo javno financirane projekte. Kot razlog se navaja strokovna in organizacijska zahtevnost zagotavljanja preglednosti finančnih odnosov.
V prispevku obravnavamo nadzor nad porabo javnih sredstev. Predlagamo uporabo pravil stroškovnega računovodstva (Mayr, 2019; Preglednost finančnih odnosov – gov. si)) pri vzpostavitvi ločenega evidentiranja dejavnosti. Najprej analiziramo posebnosti pridobitnih in nepridobitnih dejavnosti in podjetij kot izvajalcev javno financiranih aktivnosti. Pri tem naslovimo tudi prejemnike različnih javnih sredstev za izvajanje vsebinsko in časovno omejenih projektov nepridobitnega značaja. Tudi teh javnih sredstev ne smemo nenamensko porabiti. Izvajalce aktivnosti razdelimo na pridobitne, nepridobitne in hibridne. Pravila stroškovnega računovodstva terjajo ustrezno organiziranost informacijskega sistema. Predpostavimo minimalne organizacijske potrebe za zagotovitev ločenega evidentiranja dejavnosti. Predlagano spremljanje testiramo v primeru.
V prispevku povzemamo v svetu uveljaljene opredelitve pridobitnih, nepridobitnih in hibridnih podjetij. Iz poročil o namenskosti porabe javnih sredstev povzamemo najpogostejše odklone porabe javnih sredstev. V nadaljevanju priporočamo aplikacijo pravil stroškovnega računovodstva pri zagotavljanju ločenega evidentiranja dejavnosti. Vzpostavljeno evidentiranje zagotavlja preglednost finančnih odnosov in s tem preprečuje nenamensko porabo javnih sredstev.
Imamo več opredelitev namenskih sredstev. V tem prispevku smo se osredinili na sredstva javnega izvora. Kot javna sredstva (državna sredstva) se štejejo vsa sredstva državnega oziroma javnega izvora, tudi sredstva, ki so pripisljiva državi. Javna sredstva vključujejo vsa sredstva javnega sektorja, vključno s sredstvi subjektov znotraj države (regionalnih, lokalnih itd.) in sredstva, ki se dodelijo neposredno ali posredno iz državnih blagajn.
Izraz "proračun" se uporablja za letni načrt prihodkov in odhodkov družbeno - političnih skupnosti (državni, občinski itd. proračun). Praviloma gre za akt države ali lokalne skupnosti, s katerim so predvideni vsi prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki za eno leto. Ena temeljnih nalog pri upravljanju proračuna je uresničitev proračuna v okvirih in za namene, kot je bil sprejet. Med namenskimi postavkami proračuna so tudi potrebni izdatki za posamezne namene proračunskih uporabnikov. V tem delu je proračunska postavka podprta v sprejetih finančnih načrtih posameznih proračunskih uporabnikov oziroma skupin proračunskih uporabnikov in vključuje odhodke in druge izdatke delovanja predstavljene po politikah, glavnih programih in podprogramih.
Poraba proračunskih sredstev se skrbno nadzira. Namen nadzora je, da se zagotovi namenskost porabe javnih sredstev. To velja za vsa javna sredstva, tudi za sredstva pridobljena iz evropskega proračuna (Eržen, Vidovič, 2018, stran 4 in 5). Velja splošno pravilo, da se pridobljena sredstva ne smejo porabiti za druge namene kot namene za katere so bila pridobljena. Prav posebej je prepovedana poraba pridobljenih javnih sredstev za financiranje tržnih dejavnosti.
V zvezi z izvajanjem dejavnosti in viri financiranja izvajanja dejavnosti se pojavljajo najrazličnejši pojmi. Najpogostejša je delitev na pridobitno (for-profit) in nepridobitno (nonprofit) dejavnost oziroma glede na izvajalce na pridobitna podjetja nepridobitna podjetja. Med njimi so razlike. Najpogostejše so (povzeto po: What is the difference between nonprofit and for-profit companies?):
Zraven čistih pridobitnih oziroma nepridobitnih podjetij obstajajo še tako imenovana hibridna podjetja. Po svoji vsebini opravljajo pridobitno in nepridobitno dejavnost. Osnovni cilj je, da so konkurenčna in sočasno ustvarjajo pozitivne družbene in okoljske spremembe. Hibridne organizacije spodbujajo spremembo dolgoletnih poslovnih norm in konceptov o vlogi podjetja v družbi in napredujejo v novem pomenu korporativne trajnosti. (Več v: Hoffman at all, 2011; Florin, Schmidt, 2011; Battilana, 2012). Tudi zanje velja, da ne smejo namenskih sredstev porabiti za tržno dejavnost.
Zraven delitev na pridobitne in nepridobitne dejavnosti, se pogosto omenja tudi delitev na:
Za ta prispevek te delitve niso pomembne.
Pomembno je, da ločimo dejavnosti, ki so financirane z javnimi sredstvi od dejavnosti, ki se financirajo s prodajo učinkov na trgu.
Najpogostejši odkloni pri porabi javnih sredstev so (povzeto po: Eržen, Vidovič, 2015, stran 6 do 9; Suša, 2017, stran 1-15):
• Neupravičeni stroški
V večini primerov se napake pojavijo, ker upravičenci nepravilno izračunajo znesek upravičenih stroškov, ki bremenijo namenske naloge.
• Neupravičene dejavnosti ali upravičenci
Upravičenci do namenskih sredstev pogosto prijavijo stroške, ki se ne nanašajo na financirane naloge ali jih ni mogoče utemeljiti.
• Napake v javnem naročanju (posledično je obremenitev javnih sredstev previsoka)
• Napačno izračunani stroški dela
Stroški dela so pogosto precenjeni oziroma napačno izračunani. Do tega pride, ker: so upravičenci namesto dejanskih stroškov prijavijo stroške, predvidene v proračunu; so zaračunane cene delovne ure napačne; se zaračunajo stroški za čas, ki ni bil porabljen za izvajanje javno financiranih nalog; so bile uporabljene nepravilne urne postavke; so v stroške dela vključeni stroški dela podizvajalca; so porabljene napačne metode izračuna stroškov dela na podlagi ocenjenih podatkov; so, prijavljeni stroški dela, ki so nastali pred začetkom obdobja upravičenosti oz. trajanja izvajanja namenskih nalog).
• Neupravičeni posredni stroški, ki bremenijo namenski vir financiranja
Posredni stroški so pogosto previsoki, saj upravičenci vključijo stroške, ki niso povezani z financirano dejavnostjo, kot so stroški trženja ali distribucije. Napaka je pogosto posledica strokovno neustrezno izračunanih sodil za razporejanje posrednih stroškov na dejavnosti (ne upoštevajo se pravila stroškovnega računovodstva, podlaga razporejanja so prihodki itd.).
• Neupravičeni neposredni stroški
Pri neposrednih stroških upravičenci pogosto nepravilno izračunajo upravičene stroške (npr. previsoki prijavljeni stroški amortizacije opreme, ki se uporablja za izvajanje namensko financiranih nalog) ali kot upravičene stroške prijavijo posredne davke. Neupravičeni neposredni stroški, kot so neutemeljeni potni stroški ali stroški za opremo, ter posredni stroški, ki temeljijo na napačnih stopnjah režijskih stroškov ali zajemajo neupravičene kategorije stroškov, ki niso povezane z izvajanjem namenske naloge.
• Nedovoljena državna pomoč
Pravila o državni pomoči se uporabljajo le, kadar je upravičenec „podjetje“, ki opravlja gospodarsko dejavnost. Hibridni subjekt se obravnava kot podjetje le v povezavi z gospodarskimi dejavnostmi. Za financiranje gospodarskih dejavnosti ni dovoljeno uporabljati javnih sredstev (razen če ni državna pomoč dovoljena). Pri tem pa velja, da gospodarske transakcije, ki jih izvajajo osebe javnega prava (vključno z javnimi podjetji), ne predstavljajo državne pomoči, če so izvedene v skladu z običajnimi tržnimi pogoji (Suša, 2017).
• Prodajanje učinkov tržne dejavnosti z izgubo
V primeru, ko prejemnik javnih sredstev prodaja učinke na trgu (lahko so tudi najemnine, stranski produktu javne dejavnosti itd.) pod ceno (poslovanje z izgubo) se za pokrivanje te izgube ne smejo nameniti javna sredstva.
• Neustrezno obravnavanje javnih sredstev pri njihovi uporabi za izvajanje tržene (pridobitne) dejavnosti
V primeru, ko uporabnik javnih sredstev ta uporablja tudi za izvajanje tržne (pridobitne) dejavnosti mora delovati v skladu s tržnimi pogoji. Pogosto se javna sredstva uporabljajo v vsebini in na način, ki ni pogojen s tržnimi razmerami. V tem primeru lahko govorimo o neustrezni uporabi javnih sredstev.
Rešitve predpisov o preglednosti finančnih odnosov prinašajo pravne podlage za ustrezno evidentiranje prejetih javnih sredstev v podjetjih, preprečitev prelivanja javnih sredstev v tržne (pridobitne) dejavnosti in s tem nedovoljenega subvencioniranja pridobitnih dejavnosti. Poudarjeno je ločeno evidentiranje dejavnosti in uporaba sodil za razporejanje stroškov. Ta pravila se naslanjajo na pravila stroškovnega računovodstva.
Aplikacija pravil stroškovnega računovodstva terja ustrezno organiziranost podjetja. Potrebno je organizirati poslovnoizidna mesta (za različne dejavnosti) in stroškovne nosilce (za posamezne naloge) (Mayr 2016; Mayr 2019). Organiziranost mora omogočiti vsaj:
Za zadovoljitev gornjih zahtev je pogosto treba:
Neposredne postavke razporejamo na posamezne dejavnosti po načelu pripadnosti, splošne postavke razporejamo na posamezne poslovnoizidne enote na podlagi oblikovanih sodil za delitev postavk splošne narave po posameznih dejavnostih. Pri oblikovanju sodil razporejanja je treba spoštovati načela stroškovnega računovodstva. Na posamezne dejavnosti se razporedijo se vsi posredni stroški. Pri razporejanju se kot sodila razporejanja uporabi neposredne naravne vrste stroškov. Tam, kjer neposredni stroški niso zadovoljiva podlaga, lahko uporabimo potroške ali kakšno drugo primerno podlago.
Pravilna uporaba strokovnih pravil stroškovnega računovodstva pri ločenem spremljanju dejavnosti omogoča preglednost finančnih odnosov in zmanjšuje možnost nenamenske porabe namenskih sredstev.
Težava pri hibridnih podjetjih je spremljanje izvajanja različnih dejavnosti. Uporaba strokovnih pravil stroškovnega računovodstva terja prilagoditev organiziranosti, ki mora biti takšna, da omogoča ločeno evidentiranje dejavnosti. S spremljanjem dejavnosti se poveča preglednost finančnih odnosov in zadosti predpisom, ki prepovedujejo nenamensko porabo javnih sredstev za pridobitne dejavnosti.
Pri oblikovanju sistema spremljanja dejavnosti je treba stroške obravnavati vsaj po naravnih vrstah potroškov oziroma stroškov. Le taka podlaga omogoča oblikovanje kakovostnih sodil za razporejanje posrednih stroškov in ugotavljanje poslovnega izida po dejavnostih in učinkih.
O avtorju:
Branko Mayr je doktor znanosti s področja poslovno organizacijskih ved, docent na Visoki šoli za računovodstvo in finance, stalni sodni izvedenec za več ekonomskih področij, nosilec certifikata pooblaščenega revizorja, certificirani ocenjevalec vrednosti podjetij, certificirani poslovodni računovodja, certificiran preiskovalec prevar na področju računovodstva (CPP) in državni notranji revizor.
[1] Takšno ravnanje je v nasprotju s točko f) 3. člena Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti (imenovana tudi Rimska pogodba).
piše: Aleksandra Velkovrh, dipl. ing. grad., specialistka na področju gradbene zakonodaje. Objavljeno v reviji PROBauhaus, poletje 2019
Pol leta po uveljavitvi nove gradbene zakonodaje: Gradbeni zakon (Uradni list RS, št. 61/17 in 72/17 - popr., GZ), Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti (Uradni list RS, št. 61/17, ZAID), Uredba o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 37/18, Uredba), Tehnična smernica TSG-V-006: 2018 Razvrščanje objektov, Pravilnik o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov (Uradni list RS, št. 36/18 in 51/18 - popr., Pravilnik), Pravilnik o univerzalni graditvi in uporabi objektov (Uradni list RS, št. 41/18) je morda pravi čas, da ob robu uveljavljanja novih predpisov spregovorim o prvih korakih njene uporabe in osvetlim nekatere dileme pri uporabnikih in uporabne novosti.
Naj mi malčki ne zamerijo, če začetke uporabe gradbene zakonodaje primerjam z njihovimi prvimi koraki v življenju. Prevečkrat mi namreč pri opazovanju prvih korakov uporabe določb nove zakonodaje misli asociirajo na otroško stopicanje.
Nekateri deli zakona doživljajo prave porodne krče. Z novimi določbami se še ne bi spoprijeli, vendar je zakonodajna narava neusmiljena in delovanju po novih predpisih se ne da več izogniti. Vsi upravni postopki z vloženimi zahtevami po 1. 6. 2018 se pač morajo voditi po novem, kar velja tako za gradbena in uporabna dovoljenja kot tudi za izvajanje gradnje.
Uporaba nekaterih novih določb v praksi še ni zaživela in določbe še čepijo v kotu stajice, akterji pa še ne razmišljajo o tem, da se bo treba nekega dne z rokami zagrabiti za ograjo ter se povzpeti na svoje noge. Tako trenutno največkrat vidim mikro in majhne izvajalce, ki glede izvedbe na gradbišču večinoma čakajo, kdaj bodo prisiljeni uporabljati novo zakonodajo.
Državni organi pa ponekod še stojijo ob ograji in se večkrat bojijo spustiti. Vendar jim upravna ura s predpisanimi roki že tiktaka, kajti vloge vložene po 1. 6. 2018 se obravnavajo po novih predpisih.
Trg je neusmiljen za podjetnike. Ti so se primorani spustiti v neznano in shoditi - morda bo kdo za kratek čas sedel, a se bo že moral pobrati.
V določenih primerih se naši malčki še spotikajo in prevračajo ter čakajo na oporo pri mami oziroma na pomoč v obliki podrobnih navodil, pravne prakse ali popravkov predpisov.
Se preden so shodili je pri večini udeležencev pri gradnji povzročilo množični tek preverjanje in zagotavljanje izpolnjevanja pogojev za vpise v zbornične imenike. Pri tem ugotavljamo, da nam 'vedno v koraku s časom' zavarovalnice s svojimi produkti tokrat ne sledijo - ali pa nočejo slediti.
Najbolj športni in podjetni malčki pa so že stopili na svoje noge in kljub kakšnemu ovinku že pogumno korakajo v smer, ki se jim zdi prava. Ostali se jim bodo kmalu upali in morali slediti. Nekateri projektanti že projektirajo po novem pravilniku, čeprav še niso izdelane smernice pristojnih zbornic. Tudi prvi izvajalci že izdelujejo nova dokazila o zanesljivosti.
Vprašanje, ali smo potrebovali novo zakonodajo ali bi bilo bolje posodobiti staro, ni več relevantno. Nova zakonodaja je veljavna in pri njeni uporabi moramo samo poiskati v njej predpisanih veliko dobrih rešitev, kajti če iščemo napake, jih bomo tako kot povsod našli tudi tukaj. Ce se bo pri uporabi izkazalo, da se kakšne določbe kljub dobri volji ne bo dalo uporabljati, bodo sledile spremembe, izboljšave, ali podaljšana prehodna obdobja. Ce že govorim o malčkih, vemo, da je treba zamenjati pleničko.
V nadaljevanju navajam trditve in vprašanja, s katerimi se v tem obdobju največkrat srečujem. Pa odstrimo meglo in podrimo nekaj mitov o stari in novi zakonodaji: …
Celoten članek je objavljen v reviji PROBauhaus, poletje 2019 in je na voljo na povezavi (pdf).
piše: Tanja Kaltnekar, revija Denar št. 499/2019
Davčni organ vse pogosteje izreka globe za napake davčnih zavezancev, zato je še kako pomembno, da izberete dober računovodski servis.
V prejšnji številki revije smo si podrobneje ogledali vsebino kazenskih določb ZDavP-2 in ZDDV-1, v nadaljevanju sledi predstavitev prekrškovnih določb iz Zakona o davčnem potrjevanju računov, predstavitev možnosti, kako se lahko izognemo globi s samoprijavo. Če slednje ni mogoče, je dobro poznati pravila o zastaranju prekrškov in tudi sam postopek odmere globe, da lahko poskušamo omiliti posledice odmere globe, ki jo namerava izreči davčni organ.
Tudi omenjeni zakon loči davčne prekrške, hujše davčne prekrške in posebno hude davčne prekrške.
Kot davčni prekršek se z globo od 2000 do 50.000 evrov kaznuje za prekršek pravna oseba, če:
Z globo od 5000 do 75.000 evrov se za tak prekršek kaznuje pravna oseba, ki je po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, srednja ali velika gospodarska družba.
Z globo od 1500 do 25.000 evrov se kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost. Z globo od 800 do 5000 evrov se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, odgovorna oseba v državnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti, če stori predhodno opisani prekršek.
V 19. členu Zakona o davčnem potrjevanju računov so zapisani primeri, ki se obravnavajo kot hujši davčni prekrški. Globe so v tem primeru seveda višje.
Z globo od 4000 do 75.000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:
Z globo od 10.000 do 125.000 evrov se za tovrstni prekršek kaznuje pravna oseba, ki je po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, srednja ali velika gospodarska družba.
Z globo od 3000 do 50.000 evrov se kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z globo 1200 do 10.000 evrov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, odgovorna oseba v državnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti.
Če davčni organ presodi, da je prekršek iz predhodne točke še posebej hud zaradi višine povzročene škode ali pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se sme za prekršek kaznovati:
Odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, odgovorna oseba v državnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti se sme v primerih iz prvega odstavka tega člena kaznovati z globo do 20.000 evrov.
V Zakonu o davčnem potrjevanju računov je še dodano, da se sme za prekrške iz tega zakona v hitrem postopku o prekršku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene z omenjenim zakonom.
Za vse davčne obveznosti velja, da če davčni zavezanci sami vložijo samoprijavo za določeno vrsto davka in hkrati tudi poravnajo to obveznost skupaj z zamudnimi obrestmi, ki so predpisane za primere samoprijave, se s tem izognejo kazni v obliki odmere globe.
ZDavP-2 določa načine samoprijave za dohodnino in davek od dohodka pravnih oseb, medtem ko je samoprijava za DDV urejena v ZDDV-1.
Samoprijava pri kršitvah določb Zakona o davčnem potrjevanju računov žal ni mogoča in slednjega se zavezanci pogosto ne zavedajo.
V 55. členu ZDavP-2 je opredeljena samoprijava za predložitev davčnega obračuna najpozneje do začetka davčnega inšpekcijskega nadzora oziroma do vročitve odločbe oziroma do začetka postopka o prekršku oziroma kazenskega postopka.
Ob samoprijavi se obračuna tudi 3-odstotne zamudne obresti. Znesek davka in obresti je treba plačati v istem dnevu, ko se vloži samoprijava.
V 63. členu ZDavP-2 je določeno, da lahko zavezanec najpozneje do vročitve odmerne odločbe oziroma do začetka davčnega inšpekcijskega nadzora oziroma do začetka postopka o prekršku oziroma kazenskega postopka vloži davčno napoved na podlagi samoprijave, če zamudi rok za vložitev davčne napovedi. Vložitev davčne napovedi na podlagi samoprijave ni več mogoča, ko prvič nastopi ena izmed okoliščin iz prejšnjega stavka. V tem primeru odločbo izda davčni organ, ki poleg odmerjene davčne obveznosti obračuna tudi 3-odstotne zamudne obresti.
Zavezanec lahko napake v obračunu DDV popravlja s samoprijavo, kot je to urejeno v 88. b členu ZDDV-1. Zavezanec lahko najpozneje do začetka davčnega inšpekcijskega nadzora oziroma do vročitve odmerne odločbe oziroma do začetka postopka o prekršku oziroma kazenskega postopka vključi popravke napak iz preteklih davčnih obdobij v tekoči obračun DDV. Popravljanje napak v obračunu DDV na podlagi samoprijave ni več mogoče, ko prvič nastopi ena izmed okoliščin iz prejšnjega stavka. Za prenizko obračunani DDV ali za previsok odbitek vstopnega DDV mora obračunati in plačati 3-odstotne zamudne obresti.
Zavezanec pa lahko s samoprijavo skladno z 88. c členom ZDDV-1 najpozneje do začetka davčnega inšpekcijskega nadzora oziroma do vročitve odmerne odločbe oziroma do začetka postopka o prekršku oziroma kazenskega postopka predloži obračun DDV, ki ga ni predložil v predpisanem roku. Tudi v tem primeru mora od izkazane obveznosti obračunati 3-odstotne zamudne obresti.Za vse samoprijave velja, da se za isto obdobje lahko vloži samo ena samoprijava, kasnejše dodatne samoprijave niso mogoče.
Ne pozabite spremljati Opomnika davčno-finančnih obveznosti ter Koledar veljavnosti pravnih aktov za dnevno obveščenost o pravnih aktih, ki so začeli ali prenehali veljati oz. se uporabljati. Spremljajte tudi aktualna izobraževanja z različnih področij (Davki, Delovna razmerja, Finance / računovodstvo, Gradnja / urejanje prostora, Poslovanje, Pravo in drugih).
Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk.