Generalna direktorica policije mag. Tatjana Bobnar je v uvodu konference Poslovna forenzika dejala, da so kazniva dejanja, ki so najbolj zaznamovala zadnje desetletje, zagotovo gospodarska in korupcijska kazniva dejanja, pri katerih je običajno povzročena tudi največja materialna škoda in pridobljene največje protipravne premoženjske koristi.

In ravno preiskave tovrstnih kaznivih dejanj so bile v središču pozornosti že tretje konference Poslovna forenzika, ki so jo 18. in 19. septembra 2019 organizirali Tax-Fin-Lex, Visoka šola za računovodstvo in finance, Inštitut za forenzične preiskave v financah in računovodstvu pri VŠR ter Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani. Povabilu, da prispevajo svoja znanja in izkušnje, se je odzvalo 25 strokovnjakov, nekateri tudi iz tujine.

»Kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti dosega največji delež materialne škode med vsemi gospodarskimi kaznivimi dejanji. Letos je ta delež kar 60-odstoten,« je še povedala generalna direktorica policije. Vlivajo pa nekaj optimizma uradni statistični podatki policije, ki kažejo trend upadanja števila kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete od leta 2015 dalje. Takrat so jih, tako Bobnarjeva, obravnavali skoraj 13.000, lani pa nekaj več kot 8.000 (leta 2015 je bilo obravnavanih 12.892, leta 2018 pa 8.382 tovrstnih kaznivih dejanj). Še vedno pa gospodarska kriminaliteta v celotni kriminaliteti predstavlja visok delež, približno 15 odstotkov. Škoda, povzročena z gospodarskimi kaznivimi dejanji, je lani dosegla kar 483 milijonov evrov.

Na podlagi rezultatov že 15. globalne raziskave Ernst & Young o prevarah, izvedene ob koncu leta 2018, je osrednji govornik prve sekcije, sicer globalni partner za forenziko transakcijskih storitev pri Ernst & Young, John Wilkinson, dejal, da se je prav vsaka organizacija (gospodarska, vladna, nevladna) v zadnjem letu soočila s prevaro in (ali) gospodarskim kaznivim dejanjem. Zanimivo je tudi, da je v raziskavi globalno 38 odstotkov anketirancev menilo, da so podkupovanje in korupcijske prakse široko razširjeni, medtem ko je v razvitih državah ta delež 20 odstotkov, v tako imenovanih razvijajočih se državah (angl. emerging countries) pa kar 53 odstotkov vseh sodelujočih.

Yuri Sidorovich, vodja oddelka forenzike za jadransko regijo iz družbe Deloitte, je poudaril, da v Sloveniji izgubimo več kot 140 milijonov EUR (cca. 6 %) davkoplačevalskega denarja na račun korupcije v zdravstvu; dodatnih 95 milijonov EUR (cca. 10 %) verjetno izgubimo ob izvajanju investicij na državni ravni; poleg tega podjetja v Slovenji zaradi prevar izgubijo v povprečju 4-5 % letnih prihodkov; stroški korupcije bi v Sloveniji utegnili celo presegati 3,5 milijarde EUR, kar je več kot 7,5 % BDP (The Greens/EFA Group, 2018); po oceni Svetovne banke znaša letni znesek plačanih podkupnin približno bilijon (1.000 milijard) USD, ocene pa kažejo, da znašajo skupni stroški korupcije 2,6 bilijona USD, kar znaša do 4 % svetovnega BDP (OECD, 2014).

Jože Kozina, vrhovni državni tožilec, je opozoril na tri obraze davčnega izmikanja (davčno izogibanje/zaobidenje/utajevanje) kot zrcalne prispodobe vrednostnih usmeritev in življenjskih stilov njihovih vsakokratnih izvajalcev.

Drago Kos je opozoril, da Slovenija zaradi neusklajenega in decentraliziranega načina upravljanja z zaseženim premoženjem na letni ravni izgublja 749.858.817,20 EUR (ki bi jih lahko "zaslužila" s centralizacijo tega upravljanja) in bo ob nespremenjenem načinu upravljanja z zaseženim premoženjem država v naslednjih desetih letih utrpela za 7.745.516.492 EUR kumulativne škode. Kaj lahko storimo? Uskladiti in centralizirati bi morali postopke za zaseg, upravljanje in odvzem premoženja nezakonitega izvora oziroma ustanoviti agencijo za upravljanje z zaseženim premoženjem ("AUZP"), katere cilj bi bilo sodelovanje pri zasegu premoženja (s potrebnim strokovnim znanjem za odločitev o zasegu in hrambi zaseženega premoženja), optimizacija stroškov hrambe, maksimiranje učinkov prodaje in razbremenitev sodišč. AUZP nima originarnih (lastnih) pooblastil, ampak deluje izključno na podlagi pooblastil in zahtev organov odkrivanja in pregona ter sodišč, ob tem pa zagotavlja najvišjo možno stopnjo strokovnega znanja za najbolj racionalne in učinkovite postopke z zaseženim premoženjem.

V drugih državah to že imajo urejeno:

• na policiji: Avstrija, Češka, Estonija, Francija, Finska, Madžarska, Latvija, Poljska, Slovaška, Švedska, VB, Škotska
• na državnem tožilstvu: Bolgarija, Danska, Litva, Nizozemska
• na ministrstvu za pravosodje: Nemčija, Španija
• na ministrstvu za finance: Grčija
• na sodišču: Luksemburg
• na UPPDFT: Ciper
• na specializiranih agencijah: Belgija, Francija, Irska.

Klaudijo Stroligo, svetovalec OZN, Sveta Evrope in Svetovne banke za področje preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, je predstavil spremembi dveh Direktiv, in sicer:

• Direktiva 2018/843 Evropskega Parlamenta in Sveta o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, s katero morajo biti nacionalni predpisi usklajeni do 10. januarja 2020 in katere glavne spremembe so vzpostavitev registrov dejanskih lastnikov pravnih oseb, trustov in bančnih računov ter novi trendi, povezani s terorističnimi napadi v Evropi:
  - uporaba novih tehnologij (virtualne valute),
  - povezanost mednarodnega organiziranega kriminala s terorizmom;
• Direktiva 2018/1673 Evropskega Parlamenta in Sveta o boju proti pranju denarja z uporabo kazenskega prava, ki ima rok za uskladitev 3. 12. 2020 in določa minimalna pravila glede opredelitve kaznivih dejanj in sankcij na področju pranja denarja. Z Direktivo naj bi izboljšali postopke mednarodnega sodelovanja na področju organiziranega kriminala in financiranja terorizma: 30-50 % vseh sumljivih transakcij, ki so jih sporočili policiji/tožilstvu, se nanaša na mednarodne transakcije.

Slovenija pripravlja spremembe zakonodaje, ki bodo v skladu z obema direktivama.

Okrogla miza

Posebne pozornosti je bila deležna okrogla miza, ki jo je za portal Tax-Fin-Lex povezoval voditelj Igor E. Bergant, sodelovali pa so Jože Kozina, Drago Kos, Ivan Simič, John Wilkinson, Branko Mayr in Klaudijo Stroligo.

John Wilkinson je na okrogli mizi med drugim dejal, da se svet danes izredno manjša, k temu pa je pritrdil tudi Klaudijo Stroligo.

»Goljufanje še nikoli ni bilo tako preprosto kot danes, saj je strošek, ki ga porabi storilec, da z goljufivo ponudbo istočasno 'cilja' stotine ali tisoče ljudi, zanemarljiv oziroma ga praktično ni. Po drugi strani in če se s kolegom Kosom spomniva, smo v času dela v policiji rekli, da so kriminalci vedno korak pred nami, a jih mi že vidimo, danes pa so kriminalci tako daleč spredaj, da jih ne vidimo več.

Naj povem s primerom. Države zadnja leta zaradi preprečevanja pranja denarja delajo nacionalne ocene tveganja. In koliko držav je v EU registriralo cyber kriminal kot problem? Našli boste eno ali dve od tridesetih – v ZDA pa so že leta 2015 zneske oškodovanja zaradi tega kriminala ocenili na 500 milijard dolarjev! Znesek je enak znesku protipravne premoženjske koristi zaradi mamil.«

Kako vplivati na javno, a tudi na zasebno zavest, je povezovalec vprašal Draga Kosa in spomnil na Kosovo vodenje Komisije za preprečevanje korupcije.

»Včasih se je težko odločiti, kako črnega boš predstavil črnega hudiča, da bi izzval angažiranost ljudi. Če ga pobarvaš preveč črno, ljudje porečejo, da je prehud in da se sploh ne splača ukvarjati z njim. Če pa ga predstaviš premalo hudega, ljudje začnejo podcenjevati nevarnost, ki jo prinaša. Veliko truda smo potrebovali, da smo hudiča predstavili dovolj črnega, a obvladljivega. Danes imam občutek, da smo v obdobju neke apatije, ko je le nekaj posameznikov, ki še govorimo in vpijemo o tem. Boj proti korupciji in goljufijam ni nikogaršnja prioriteta več.«

Jože Kozina, vrhovni državni tožilec je ocenil odzive na nevarne družbene pojave.

»Tisti, ki je močno motiviran, da bo goljufal, in bo imel tudi ekipo strokovnih pomočnikov, bo zmeraj pred nami. In ko to postane nekakšna folklora, je razumljivo, da tudi 20 vrhunskih kriminalistov in 20 vrhunskih tožilcev pa še deset sodnikov, ki so strokovni in pogumni, da to sodijo, temu ne more biti kos. Nato pa je ta peščica ljudi, ki bi lahko delali tudi kaj drugega za isti denar, izpostavljena medijskim pritiskom v maniri športnega imperativa uspeh za vsako ceno. Če ne zmagaš v nekem odmevnem procesu, si zguba in išči drugo službo. Ko pa se to prenese še na policijo in sodstvo, se sprašujem, komu ta javnost, ki je večkrat močno zavedena, naslavlja očitke, da ti organi ne delujejo.«

O perspektivi na tem področju je Branko Mayr ocenil, da je temeljni problem tam in takrat, ko se preiskava začne.

»Če hočemo biti učinkoviti, je preiskava, med katero vas od začetka spremljajo kamere in medijski pomp, obsojena na slab rezultat. Zaradi pritiska javnosti je glavna naloga forenzike, to je zbiranje in zavarovanje dokazov, problem. Medijski ali, če hočete, javni linč naj bo na koncu. Dajmo prednost vladavini prava in ne populusa.«

Mayr je še posebej ocenil, da imajo preiskovalci pogosto med novinarji, ki spremljajo črno kroniko, sovražnike in da bi tudi oni morali upoštevati načelo o tem, da mora biti zgodba stoodstotno dokazana.

Ivanu Simiču se denimo zdi neverjetno, »da zjutraj ob štirih ob neki hišni preiskavi pride na kraj dogodka novinarka povsem urejena, brezhibno naličena. Nedvomno je bila mnogo pred tem obveščena in dogovorjena. Mediji bi morali biti zunaj tega. Kolikokrat se mi zgodi, da sem vključen v neki proces in zvečer gledam televizijo: isti ljudje, isti postopek, a čisto druga zgodba.«

Posebej je bilo zanimivo prisluhniti Simiču, ko se je obregnil ob pogosto sintagmo poročevalcev: 'odnesli so denar ven'.

»Te in takšne argumentacije ne sprejemam več. Danes imajo banke vse podatke, hujše so kot davkarija. Nemogoče je odnesti denar, da tega nihče ne vidi; vsa nakazila v davčno ugodna območja so od 18. oktobra 2011 objavljena v uradu za preprečevanja pranja denarja in terorizma. In ko seštevaš te podatke, nikakor ne prideš do številk, s katerimi manipulira politika.

Pred evropski volitvami smo tako brali in gledali na TV, da se v Sloveniji vsako leto utaji 4 milijarde davka – vseh nakazil v tujino pa je bila ena milijarda. Ampak od tega je 80 odstotkov upravičenih, saj imamo v tujini Telekom, imamo tiste, ki kupujejo obveznice v Luksemburgu, in ne vem kaj še vse. Ostane 200 milijonov davčne osnove, torej bi bilo davka 20 milijonov in ne 4 milijarde. Na koncu, ko pa dokažeš, da od vsega ni bilo nič, tega nihče ne objavi.«

Kaj lahko stori vsak med nami?

»To se zagotovo začne z vzgojo otrok,« je prepričan Simič. »A danes je to težko početi, ko gledaš, kako preganjajo toliko in toliko storilcev, na koncu pa so vsi oproščeni. In ti otrok, ko dopolni 18 let, očita, da si ga učil poštenja, barabe pa vozijo ferrarije.«

Zanimivo se je na razpravo navezal tudi Jože Kozina.

»Danes se nihče ne ukvarja z raziskovanjem sprožilcev, ki ljudi peljejo v takšen kriminal. To niso ljudje, ki živijo v pomanjkanju, to niso ljudje, ki trpijo ne vem kaj. To so ljudje, ki hočejo še več – zakaj? Morda bi na tem področju v prihodnje začeli blažiti problem.«

Za zaključek pa ni bilo moč najti primernejše misli, kot jo je izrekel Drago Kos.

»Če se zgodi obsodilna sodba, bo tožilstvo naslednji dan dobilo očitke, da je bilo politično motivirano. Ko se zgodi oprostilna sodba, kdo je na tapeti – spet tožilstvo. Čudim se strokovnjakom, ki še vztrajajo: karkoli naredijo, je narobe. Namesto, da bi podpirali dobro delo strokovnjakov, v Sloveniji vse vrednotimo skozi politične oči – odvisno od tega, kdo je na oblasti.«

Več slik s konference si lahko ogledate na našem Facebook profilu - slike 1. dne ter slike 2. dne.

Pripravili: Boštjan Koritnik, Toni Perić, Zlata Tavčar
Foto: KoKa Press, Katja Kodba, s.p.

piše: dr. Branko Mayr, revija Poslovodno računovodstvo 3-4/2019

V prispevku obravnavamo nekatere strokovne in normativne podlage ločenega evidentiranja dejavnosti in vpliv tega evidentiranja na preglednost finančnih odnosov pri uporabnikih proračunskih virov financiranja. Prepoved nedovoljene uporabe javnih sredstev za pridobitne dejavnosti je sestavina evropskega pravnega reda, ki je bolj ali manj vključena tudi v pravne rede članic Evropske skupnosti. Ločeno evidentiranje dejavnosti, ki temelji na strokovnih pravilih stroškovnega računovodstva, zmanjšuje možnost nenamenske porabe proračunskih sredstev. Uporaba pravil stroškovnega računovodstva terja prilagoditev organiziranosti poslovnega subjekta.

piše: Aleksandra Velkovrh, dipl. ing. grad., specialistka na področju gradbene zakonodaje. Objavljeno v reviji PROBauhaus, poletje 2019

Prve izkušnje pri uporabi nove gradbene zakonodaje v praksi

Pol leta po uveljavitvi nove gradbene zakono­daje: Gradbeni zakon (Uradni list RS, št. 61/17 in 72/17 - popr., GZ), Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti (Uradni list RS, št. 61/17, ZAID), Uredba o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 37/18, Uredba), Tehnična smernica TSG-V-006: 2018 Raz­vrščanje objektov, Pravilnik o podrobnejši vsebini dokumen­tacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov (Uradni list RS, št. 36/18 in 51/18 - popr., Pravilnik), Pravilnik o univerzalni graditvi in uporabi objektov (Uradni list RS, št. 41/18) je morda pravi čas, da ob robu uveljavljanja novih predpisov spregovorim o prvih korakih njene uporabe in osvetlim nekatere dileme pri uporabnikih in uporabne novosti.

Naj mi malčki ne zamerijo, če začetke uporabe gradbene zakonodaje primerjam z njihovimi prvimi koraki v življenju. Prevečkrat mi namreč pri opazovanju prvih korakov upo­rabe določb nove zakonodaje misli asociirajo na otroško stopicanje.

Nekateri deli zakona doživljajo prave po­rodne krče. Z novimi določbami se še ne bi spoprijeli, vendar je zakonodajna narava ne­usmiljena in delovanju po novih predpisih se ne da več izogniti. Vsi upravni postopki z vlo­ženimi zahtevami po 1. 6. 2018 se pač morajo voditi po novem, kar velja tako za gradbena in uporabna dovoljenja kot tudi za izvajanje gradnje.

Uporaba nekaterih novih določb v praksi še ni zaživela in določbe še čepijo v kotu stajice, ak­terji pa še ne razmišljajo o tem, da se bo treba nekega dne z rokami zagrabiti za ograjo ter se povzpeti na svoje noge. Tako trenutno največ­krat vidim mikro in majhne izvajalce, ki glede izvedbe na gradbišču večinoma čakajo, kdaj bodo prisiljeni uporabljati novo zakonodajo.

Državni organi pa ponekod še stojijo ob ograji in se večkrat bojijo spustiti. Vendar jim upravna ura s predpisanimi roki že tiktaka, kaj­ti vloge vložene po 1. 6. 2018 se obravnavajo po novih predpisih.

Trg je neusmiljen za podjetnike. Ti so se primorani spustiti v neznano in shoditi - morda bo kdo za kratek čas sedel, a se bo že moral pobrati.

V določenih primerih se naši malčki še spo­tikajo in prevračajo ter čakajo na oporo pri mami oziroma na pomoč v obliki podrobnih navodil, pravne prakse ali popravkov predpi­sov.

Se preden so shodili je pri večini udeležen­cev pri gradnji povzročilo množični tek prever­janje in zagotavljanje izpolnjevanja pogojev za vpise v zbornične imenike. Pri tem ugotavlja­mo, da nam 'vedno v koraku s časom' zavaro­valnice s svojimi produkti tokrat ne sledijo - ali pa nočejo slediti.

Najbolj športni in podjetni malčki pa so že stopili na svoje noge in kljub kakšnemu ovin­ku že pogumno korakajo v smer, ki se jim zdi prava. Ostali se jim bodo kmalu upali in mo­rali slediti. Nekateri projektanti že projektirajo po novem pravilniku, čeprav še niso izdelane smernice pristojnih zbornic. Tudi prvi izvajalci že izdelujejo nova dokazila o zanesljivosti.

Vprašanje, ali smo potrebovali novo za­konodajo ali bi bilo bolje posodobiti staro, ni več relevantno. Nova zakonodaja je veljavna in pri njeni uporabi moramo samo poiskati v njej predpisanih veliko dobrih rešitev, kajti če iščemo napake, jih bomo tako kot povsod na­šli tudi tukaj. Ce se bo pri uporabi izkazalo, da se kakšne določbe kljub dobri volji ne bo dalo uporabljati, bodo sledile spremembe, izboljša­ve, ali podaljšana prehodna obdobja. Ce že govorim o malčkih, vemo, da je treba zamenja­ti pleničko.

V nadaljevanju navajam trditve in vpra­šanja, s katerimi se v tem obdobju največkrat srečujem. Pa odstrimo meglo in podrimo nekaj mitov o stari in novi zakonodaji: …

Celoten članek je objavljen v reviji PROBauhaus, poletje 2019 in je na voljo na povezavi (pdf).

piše: Tanja Kaltnekar, revija Denar št. 499/2019

Davčni organ vse pogosteje izreka globe za napake davčnih zavezancev, zato je še kako pomembno, da izberete dober računovodski servis.

V prejšnji številki revije smo si podrobneje ogledali vsebino kazenskih določb ZDavP-2 in ZDDV-1, v nadaljevanju sledi predstavitev prekrškovnih določb iz Zakona o davčnem potrjevanju računov, predstavitev možnosti, kako se lahko izognemo globi s samoprijavo. Če slednje ni mogoče, je dobro poznati pravila o zastaranju prekrškov in tudi sam postopek odmere globe, da lahko poskušamo omiliti posledice odmere globe, ki jo namerava izreči davčni organ.

Kazenske določbe po Zakonu o davčnem potrjevanju računov

Tudi omenjeni zakon loči davčne prekrške, hujše davčne prekrške in posebno hude davčne prekrške.

Davčni prekršek

Kot davčni prekršek se z globo od 2000 do 50.000 evrov kaznuje za prekršek pravna oseba, če:

1. pri izvajanju postopka potrjevanja računov oziroma v postopku elektronske izmenjave podatkov z davčnim organom ne uporabi namenskega potrdila za elektronsko podpisovanje sporočil;
2. za namene pošiljanja podatkov o računu ne poveže oznake fizične osebe, ki z elektronsko napravo izda račun, z davčno številko te osebe in ne pošlje davčne številke te osebe davčnemu organu;
3. ne zagotovi, da je številka računa, za katerega se izvaja postopek potrjevanja računa, sestavljena na predpisani način;
4. ne sprejme internega akta oziroma v internem aktu navede neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke;
5. v predpisanem roku ne vzpostavi elektronske povezave in ne pošlje podatkov o vseh izdanih računih;
6. ne pošlje podatkov o računih v predpisanem roku po prenehanju vzrokov za zamudo;
7. v predpisanem roku ne vzpostavi delovanja elektronske naprave za izdajo računov in ne pošlje podatkov o vseh izdanih računih;
8. ne hrani sporočil o naknadno dodeljenih enkratnih identifikacijskih oznakah izdanih računov na predpisani način;
9. v predpisanem roku davčnemu organu ne pošlje podatkov o računih, izdanih z uporabo vezane knjige računov;
10. ne objavi oziroma ne objavi na kupcu vidnem mestu obvestila o obveznosti izdaje računa in obveznosti kupca, da prevzame in zadrži račun.

Z globo od 5000 do 75.000 evrov se za tak prekršek kaznuje pravna oseba, ki je po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, srednja ali velika gospodarska družba.

Z globo od 1500 do 25.000 evrov se kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost. Z globo od 800 do 5000 evrov se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, odgovorna oseba v državnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti, če stori predhodno opisani prekršek.

Hujši davčni prekrški

V 19. členu Zakona o davčnem potrjevanju računov so zapisani primeri, ki se obravnavajo kot hujši davčni prekrški. Globe so v tem primeru seveda višje.

Z globo od 4000 do 75.000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:

1. ne sporoči podatkov o poslovnih prostorih;
2. davčnemu organu ne pošlje podatkov o računu, ki so predpisani za namene izvajanja potrjevanja računov oziroma pošlje neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke o računu;
3. ne izvede postopka potrjevanja računa za vse naknadne spremembe podatkov na računu;
4. izda kopijo računa brez navedbe, da gre za kopijo;
5. izda račun, ki ne vsebuje vseh predpisanih podatkov, razen če ni s tem zakonom določeno drugače;
6. ne izda računa v predpisanem roku;
7. ne izvede naknadnega postopka potrjevanja računov oziroma ga ne izvede v predpisanem roku;
8. pošlje neresnične ali nepopolne podatke o poslovnih prostorih;
9. ne izda računa z uporabo vezane knjige računov;
10. omogoči zavezancu izdajo računov in kopij računov v nasprotju s tem zakonom;
11. ne zagotovi izpisa vseh izdanih kopij računov in zahtevanih podatkov s programsko opremo.

Z globo od 10.000 do 125.000 evrov se za tovrstni prekršek kaznuje pravna oseba, ki je po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, srednja ali velika gospodarska družba.

Z globo od 3000 do 50.000 evrov se kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z globo 1200 do 10.000 evrov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, odgovorna oseba v državnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti.

Posebej hudi davčni prekrški

Če davčni organ presodi, da je prekršek iz predhodne točke še posebej hud zaradi višine povzročene škode ali pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se sme za prekršek kaznovati:

• pravna oseba z globo do 100.000 evrov;
• pravna oseba, ki je po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, srednja ali velika gospodarska družba, z globo do 150.000 evrov;
• samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z globo do 75.000 evrov.

Odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, odgovorna oseba v državnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti se sme v primerih iz prvega odstavka tega člena kaznovati z globo do 20.000 evrov.

V Zakonu o davčnem potrjevanju računov je še dodano, da se sme za prekrške iz tega zakona v hitrem postopku o prekršku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene z omenjenim zakonom.

Samoprijava in nekaznovanje z globo

Za vse davčne obveznosti velja, da če davčni zavezanci sami vložijo samoprijavo za določeno vrsto davka in hkrati tudi poravnajo to obveznost skupaj z zamudnimi obrestmi, ki so predpisane za primere samoprijave, se s tem izognejo kazni v obliki odmere globe.

ZDavP-2 določa načine samoprijave za dohodnino in davek od dohodka pravnih oseb, medtem ko je samoprijava za DDV urejena v ZDDV-1.

Samoprijava pri kršitvah določb Zakona o davčnem potrjevanju računov žal ni mogoča in slednjega se zavezanci pogosto ne zavedajo.

Samoprijava po ZDavP-2

V 55. členu ZDavP-2 je opredeljena samoprijava za predložitev davčnega obračuna najpozneje do začetka davčnega inšpekcijskega nadzora oziroma do vročitve odločbe oziroma do začetka postopka o prekršku oziroma kazenskega postopka.

Ob samoprijavi se obračuna tudi 3-odstotne zamudne obresti. Znesek davka in obresti je treba plačati v istem dnevu, ko se vloži samoprijava.

V 63. členu ZDavP-2 je določeno, da lahko zavezanec najpozneje do vročitve odmerne odločbe oziroma do začetka davčnega inšpekcijskega nadzora oziroma do začetka postopka o prekršku oziroma kazenskega postopka vloži davčno napoved na podlagi samoprijave, če zamudi rok za vložitev davčne napovedi. Vložitev davčne napovedi na podlagi samoprijave ni več mogoča, ko prvič nastopi ena izmed okoliščin iz prejšnjega stavka. V tem primeru odločbo izda davčni organ, ki poleg odmerjene davčne obveznosti obračuna tudi 3-odstotne zamudne obresti.

Samoprijava po ZDDV-1

Zavezanec lahko napake v obračunu DDV popravlja s samoprijavo, kot je to urejeno v 88. b členu ZDDV-1. Zavezanec lahko najpozneje do začetka davčnega inšpekcijskega nadzora oziroma do vročitve odmerne odločbe oziroma do začetka postopka o prekršku oziroma kazenskega postopka vključi popravke napak iz preteklih davčnih obdobij v tekoči obračun DDV. Popravljanje napak v obračunu DDV na podlagi samoprijave ni več mogoče, ko prvič nastopi ena izmed okoliščin iz prejšnjega stavka. Za prenizko obračunani DDV ali za previsok odbitek vstopnega DDV mora obračunati in plačati 3-odstotne zamudne obresti.

Zavezanec pa lahko s samoprijavo skladno z 88. c členom ZDDV-1 najpozneje do začetka davčnega inšpekcijskega nadzora oziroma do vročitve odmerne odločbe oziroma do začetka postopka o prekršku oziroma kazenskega postopka predloži obračun DDV, ki ga ni predložil v predpisanem roku. Tudi v tem primeru mora od izkazane obveznosti obračunati 3-odstotne zamudne obresti.Za vse samoprijave velja, da se za isto obdobje lahko vloži samo ena samoprijava, kasnejše dodatne samoprijave niso mogoče.

Celoten članek je dostopen za naročnike!