V pogovoru je sodeloval tudi Johannes Krmc, vodja tehnologij v podjetju JEMS.

TFL Glasnik:
Mitja Jermol, ste vodja centra za prenos znanja in tehnologij na Institutu Jožefa Stefana. Opisala bi vas kot nekoga, ki je popolnoma vpet v znanost, hkrati pa nadarjen za PR, saj zelo preprosto predstavljate zelo zapletene stvari. Na kaj ste v vaši karieri najbolj ponosni?

Mitja Jermol:
Najbolj ponosen sem na to, da premikamo stvari, ki so običajno na meji zmožnega. To se mi zdi zelo močan izziv in zelo zanimivo okolje ter mislim, da smo kar nekajkrat premaknili svet. Mi kot inštitut, kot Slovenija, kot raziskovalci na tem področju imamo kar nekaj zanimivih zadev, produktov in rešitev. A ne samo to, v bistvu sodelujemo s takšnimi organizacijami, kot sta Unesco in OECD, ker potrebujejo naše znanje, saj znamo kot mala Slovenija speljati zadeve, ki gredo čez meje.

TFL Glasnik:
Na inštitutu, v Sloveniji in zunaj nje.

Mitja Jermol:
Zaradi svoje funkcije pogosto srečam ljudi in ekipe, ki imajo zelo dobre ideje, a marsikdo ne upa iti na radar, ker ne ve, kako se bo odzvalo okolje na vse te nove tehnologije, mene pa zelo veseli, ko po svetu srečujemo Slovence, ki so izredno dobri.

TFL Glasnik:
Moram povedati, da ste docela preskromni, saj sem vas na intervju povabila, ker sem vas videla, kaj vse predstavljate in kaj vse ste naredili. Kaj vse imamo v Sloveniji! Prvi povod za ta pogovor je bil vaš nastop na našem dogodku Najuglednejši, ko ste govorili o praktični uporabi umetne inteligence recimo na davčnem, finančnem in pravnem področju.

Mitja Jermol:
Mi smo ne ravno tradicionalna raziskovalna skupina, glavni cilj je dejansko končni dosežek, ki mora imeti vpliv. Kar naredimo, mora biti za nekaj dobro in ne zato, ker sem si jaz nekaj želel. Naš rezultat nekdo uporabi in ga spravi v prakso. Mi smo ekipa 80 ljudi, ki mora pridobiti denar na svetovnem raziskovalnem in komercialnem trgu – od države dobimo približno tri odstotke – in če tega denarja ne pripeljemo, če ne zmagamo na razpisih, tenderjih, ne dobimo komercialne pogodbe, lahko odsek zapremo in tako kot vsi v gospodarstvu izgubimo službo. Znanje na področju umetne inteligence, ki smo ga nabrali v Sloveniji, skušamo spraviti med svetovne produkte.

Teh je kar nekaj, saj smo se ukvarjali z več kot stotimi projekti z različnimi tematikami: od razumevanja medijev in sveta, medicine, transporta, pametnih mest, pametnih razsvetljav pred leti do industrijskih sistemov. Tako smo prišli tudi do finančnih, davčnih in pravnih sektorjev.

TFL Glasnik:
Na naši konferenci ste govorili tudi o podatkih in o lobiranju.

Mitja Jermol:
Vsi ti podatki, podatki o lobističnih stikih, pravnih postopkih v parlamentu, so posneti. Ti podatki so po definiciji javni, a niso nujno javni. Med tem, da je nekaj javno, in tem, da prideš do teh podatkov, je vmes vesolje. Nam je to nekako uspelo, in ko to gledaš, vidiš marsikaj. Vendar se ne ukvarjamo s sodbami in interpretacijami. Za to imamo inštitucije in eksperte. Mi naredimo orodje, ki ekspertu omogoča vpogled v kompleksnost okolja in poenostavi ter izboljša interpretiranje. Naša izkušnja pa je, da če daš kar koli od tega v javnost ali nekomu, ki to interpretira, se najprej lotijo iskanja lumpov. Najprej je vse narobe, nihče ne reče: tole bi bil dobre primer za vse druge, nihče ne izlušči pozitivne zgodbe.

TFL Glasnik:
Spoznala sem vas pri neki drugi temi oziroma izdelku, ki ima pomen svetovnih razsežnosti. Na okoljski konferenci ste predstavili napravo 'SynDi, kot ste ljubkovalno rekli, gre pa za to, da razne vrste odpadkov zmečemo v napravo in ven priteče sintetično gorivo. Sami ste o zapleteni stvari govorili preprosto, stvari pa lahko na neki način rešijo planet.

Mitja Jermol:
Vsi materiali, tudi odpadki, na bazi ogljikovodikov so relativno blizu ali relativno daleč od sintetičnega goriva. Vprašanje je le, kako odpadke 'prepričati', da postanejo gorivo.

Ko sem to prvič slišal, me je najbolj impresioniralo ravno to, da ni nikakršnih škodljivih vplivov. Da gre za postopek, ki ne gori, ki torej ne izpušča vsega mogočega v zrak in okolje, ko kemični proces ustvari gorivo, ki ga natočiš v avto. To je pomemben vidik, ker v bistvu, če odštejemo kamen, kristale, kovine, pesek in steklo, ima vse drugo v organskih odpadkih v osnovi ogljikovodike.

Na drugi strani imamo v Sloveniji urejeno zakonodajo in zelo dobro organizirane sisteme recikliranja, na koncu pa ostane mešanica odpadkov, ki jih ni mogoče več reciklirati. Vse to danes naložimo na tovornjak in peljemo na Dunaj, kjer to sežgejo. Marsikaj gre v zrak, pridobiš samo toploto – pa še plačati moramo, da nam te odpadke odpeljejo in sežgejo.

Potem se pojavi tehnologija, ki je obvladljiva, saj gre za tovarno 10 krat 10 krat 10 metrov, dela odpadkov ni treba peljati na sežig na Dunaj. Napravo lahko napolniš z odpadki z vrta, trakovi obleke, plastično folijo, zamaški … Seveda je treba odpadke prej zmleti, posušiti, kar že tako počnemo v zbirnih centrih. Na koncu priteče gorivo, okolje ni obremenjeno, ni velikega transporta. V zgodbi ni slabega sporočila.

TFL Glasnik:
Tako preprosto je, da se sliši neverjetno. To je ekstremna slovenska in svetovna priložnost. V kakšni fazi so prizadevanja, govorili ste, da gradite nekakšen demonstracijski center, da bomo videli, kako to deluje. Kaj potem, kakšen je poslovni model?

Mitja Jermol:
Vse znanje je v Sloveniji. To pomeni, da je Johannes Krmc delal z nemškim inovatorjem, sodelovala so vrhunska slovenska podjetja. Vse to pomeni, da se bodo bodoča naročila realizirala v Sloveniji. Naša umetna inteligenca je zraven, ker ko naprave postaviš, potrebuješ poleg njih nekoga, ki pozna proces, kar pa je omejitev, ker moraš recimo v nekem odročnem kraju dobiti nekoga z inženirskim znanjem, ga izobraziti. Mi na institutu pa skušamo zgraditi sistem, da napravo kjer koli po svetu upravljamo iz Slovenije.

TFL Glasnik:
To je tedaj tisti pravi cilj, ki Slovenijo postavlja na vrh zemljevida sveta. Bi vi kaj dodali, gospod Krmc?

Mitja Jermol:
Win-win v tej situaciji je, da je tehnologija lepa in napredna, da proizvajamo napravo, za katero je potrebno inženirsko znanje. Vse vmes pokriva znanje, ki ga imajo na Institutu Jožefa Stefana. Torej lahko naprava samo sebe uravnava, naprave se med seboj pogovarjajo, samodejno izmenjujejo podatke in prilagajajo sistem za boljši izkoristek. To ni mogoče doseči drugače kot z implementacijo umetne inteligence.

TFL Glasnik:
Ne morem si kaj, da ne bi vprašala, ali si je to že kdo izmislil? Brez zamere, vse je tako preprosto.

Johannes Krmc:
Tehnologija izvira iz druge svetovne vojne, ko so iz premoga delali sintetični bencin in komercialnost ni bila na prvem mestu. Druga faza razvoja se je dogajala v 80. letih, ko so skušali doseči komercialni preboj, razvoj je šel v dve smeri (visokotemperaturni in nizkotemperaturni proces), a takrat niso bili znani vsi potrebni dejavniki. Tretja faza razvoja se je zgodila od leta 2004 do 2012, kar je uspelo nemškemu inovatorju, s katerim sem zelo tesno sodeloval, ko je bilo postavljenih nekaj manjših pilotnih in testnih naprav nizkotemperaturne katalitične depolimerziacije, ki pa so vse imele težavo s kontinuiranim procesom. Dokazal je, da proces deluje, industrija pa si je želela, da bi bilo to doseženo na ravni industrijskega standarda. Pravi preboj je bil dosežen z implementacijo slovenskega znanja, kar smo preverili v kanadski napravi, ki je ena prvih, če ne prva, ki je delovala komercialno in kontinuirano.

TFL Glasnik:
Boste postali s tem konkurenca naftnemu svetu?

Johannes Krmc:
Na prvi pogled je videti tako, vendar nismo konkurenca naftnemu svetu, saj potencial naše tehnologije ni proizvodnja sintetičnega goriva iz surove nafte, temveč iz odpadkov, ki jih vsak dan zavržemo in se kopičijo. Če se lotimo samo teh, potem je to na svetovni ravni dva ali tri odstotka celotne proizvodnje dizelskega goriva. Smo pa s to rešitvijo pomemben del reševalcev problema z odpadki in odpadno plastiko v svetu.

TFL Glasnik:
Koliko bi v tej luči znašal prihranek?

Mitja Jermol:
Dejstvo je, da ta proces že zdaj poteka: nekdo že zdaj sežiga odpadke, torej jih nekdo pripravi za to. Mi poskrbimo, da se dela teh odpadkov ne sežiga več, temveč iz njih naredimo sintetično gorivo. Po nekih izračunih bi na svetu samo za ostanek pri obdelavi mešanih komunalnih odpadkov potrebovali milijon naprav.

TFL Glasnik:
Milijon takšnih tovarn! Kdaj načrtujete, da bo demonstracijski center nared?

Mitja Jermol:
V drugi polovici leta. Seveda moramo zadostiti pravnemu okolju. Pa ne samo pri nas – kjer koli bi ponudili tehnologijo, mora biti skladna z njihovimi predpisi in standardi. V Sloveniji pa spodbujamo naše odločevalce, da bi bili prvi, saj Evropa drvi v tej smeri.

TFL Glasnik:
Se ministrstvo odziva?

Mitja Jermol:
Da, obstaja dobra volja, vemo pa, kako kompleksno je vprašanje.

TFL Glasnik:
Organizacijsko je to zelo zahtevno, imate partnerja za to področje?

Johannes Krmc:
V ožjem timu smo štirje po posameznih področji, v drugi fazi glede na odziv iz tujine načrtujemo širitev ekipe, pri slovenskem projektu na sploh pa dela od 30 do 35 ljudi, ki so vključeni prek partnerskih podjetij.

TFL Glasnik:
Gospod Jermol, kakšni so na sploh vaši načrti za naprej, saj ste »no limits«, kajti vsa področja so prepredena z umetno inteligenco.

Mitja Jermol:
Na inštitutu, spet zaradi zgodovine, ki jo je začel profesor Bratko, imamo zelo močan know-how – imamo štiri odseke, ki se neposredno ukvarjajo z raziskavami in razvojem umetne inteligence, na različnih področjih sicer, a to pomeni približno 200 ljudi. V Sloveniji jih je skupaj 300, kar je zelo zavidljiva gostota raziskovalcev umetne inteligence, in to nas postavlja na svetovni zemljevid.

Na drugi strani smo kot Unesco katedra skupaj z Unescom in MIZS vodili proces priprave zelo kompleksnega mednarodnega dokumenta, tako imenovanega priporočila vsem državam članicam Unesca, kako naj se lotijo odpiranja izobraževanja. Štiri leta dela je na koncu rezultiralo v to, da so vse države podprle dokument, ki jim nalaga, kako spreminjati zakonodajo na ravni izobraževanja.

Torej je Sloveniji uspelo izpeljati ta proces. Tak dosežek se zgodi zelo zelo redko kdaj, ker je Slovenija ravno prav velika država, da ima vse kot druge države, po drugi strani pa je ravno prav majhna, da se vsi poznamo. Usedemo se in se zmenimo, in ko je Unesco to videl, so vprašali, ali bi nas zanimalo vzpostaviti v Ljubljani prvi mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco. Rekli smo da, če bomo lahko premaknili svet; ne zanima nas postaviti neko hišo in imeti neke značke in medalje. Na koncu je ves svet podprl vzpostavitev takega center in danes tudi svetovne velesile sprašujejo malo Slovenijo, kako bi lahko sodelovale.

Ta center se ne bo ukvarjal samo s tehnologijo, ukvarjal se bo z implikacijo umetne inteligence. Na pravnem, etičnem, moralnem, naravnem področju in v poslovnem okolju.

TFL Glasnik:
Kakšno je vaše sporočilo Slovencem?

Mitja Jermol:
Če se usedemo in dogovorimo, lahko delamo svetovne zgodbe. V športu to delamo, v kulturi to delamo, v znanosti tudi. Še v miselnosti naredimo kaj!

Pogovarjala se je: Zlata Tavčar
Foto: Nik Erik Neubauer, www.nikerikneubauer.com

Intervju je bil posnet pred razglasitvijo epidemije koronavirusa.

pišejo: Aljaž Cankar, Veronika Knavs in Domen Romih, Odvetniška pisarna Jadek & Pensa d.o.o.

1. Uvod

Epidemija virusa COVID-19 ima velik vpliv tako na javno zdravje kot tudi na gospodarske razmere posameznih držav. Države po svetu so implementirale različne, prej nepredstavljive ukrepe, kot so stroge omejitve potovanj in različne oblike karantene. Določene gospodarske panoge so tako v celoti ustavljene in ne proizvajajo nobenih prihodkov, na drugi strani pa je povpraševanje po izdelkih in storitvah določenih gospodarskih panog v času epidemije virusa COVID-19 povečano. Poleg tega skušajo države stimulirati gospodarstvo z različnimi gospodarskimi ukrepi, od nadomestil plač zaposlenih na čakanju, odloga plačil davkov in prispevkov pa vse do t. i. helikopterskega denarja. Zaradi vseh omenjenih ukrepov bodo nastale velike spremembe na različnih trgih, nekateri bodo vsaj za nekaj časa prenehali poslovati, na drugi strani pa bodo marže na nekaterih trgih eksponentno narasle (oziroma so že). Vse to bo imelo tudi pomembne davčne posledice, verjetno precej daljnosežne. Zato smo se pri odvetniški pisarni Jadek & Pensa odločili pripraviti serijo prispevkov, ki bodo naslavljali različna davčna področja, na katera bo imela epidemija virusa COVID-19 gotovo pomemben vpliv.

Prispevki se bodo osredotočali na vprašanje transfernih cen (splošno o transfernih cenah, transferne cene v dobavnih verigah, vpliv dela na daljavo, financiranje med povezanimi družbami ter vpliv višje sile), analiza katerih je v času spremenjenih gospodarskih razmer bistveno otežena, vprašanje stalne poslovne enote v povezavi z delom na daljavo ter vprašanje rezidentskega statusa za gospodarske osebe in za posameznika zaradi dela na daljavo. V današnjem prispevku tako obravnavamo prvi del vprašanj transfernih cen v spremenjenih gospodarskih razmerah.

2. Uporaba načela arm's length v času gospodarske krize

Ni več dvoma, da bo gospodarstvo vsaj za določen čas prešlo v recesijo. Mednarodni denarni sklad (IMF) je denimo napovedal, da bo zaradi obsega in hitrosti znižanja gospodarske aktivnosti sledila najhujša recesija vse od velike gospodarske depresije, svetovni BDP pa se bo skrčil kar za tri odstotke[1]. Napovedi glede krčenja slovenskega BDP so še precej slabše.[2]

Načelo arm's length transakcij (neodvisno tržno načelo) je vseskozi služilo kot iztočnica za ocenjevanje primernosti transfernih cen, kot zlati standard pa so ga sprejele tudi članice OECD.[3] Kljub različnim metodam ocenjevanja različnih tipov transakcij je mogoče neodvisno tržno načelo strniti na to, da morajo biti transferne cene med povezanimi osebami primerljive enakovrstnim transakcijam, ki se opravljajo na prostem trgu, med nepovezanimi osebami, v primerljivih okoliščinah.[4] V primeru, da transferne cene med povezanimi osebami tej analizi ne zadostijo, mora biti dobiček povezanih gospodarskih družb za davčne namene prilagojen.

V trenutni gospodarski krizi lahko zaradi popolnega nedelovanja trga v določenih gospodarskih panogah in na drugi strani zaradi izjemno povišanih marž v drugih gospodarskih panogah pričakujemo velike probleme z ugotavljanjem in apliciranjem primernih podatkov o transakcijah med nepovezanimi osebami. Pri večini analiz primernosti transfernih cen se namreč zanašamo na historične podatke, zato so navadno ključni podatki stari vsaj eno leto. Glede na to, da sta obseg in hitrost padca gospodarske aktivnosti zaradi epidemije virusa COVID-19 izjemna in doslej praktično še nikoli vidna, je jasno, da bodo »stari« podatki za oceno transfernih cen za leto 2020 in naslednje praktično neuporabni. Poleg tega lahko pričakujemo, da bo imela finančna kriza, ki bo sledila epidemiji virusa COVID-19, pomembno različne učinke na podjetja tudi znotraj iste industrije in tudi ožje (že sedaj se kaže očiten primer živilskih trgovin, kjer bodo tiste, ki so imele že pred začetkom epidemije razvit sistem spletnega naročanja, bistveno boljši položaj od tistih, ki spletnega naročanja niso imele vzpostavljenega). Navedeno še dodatno otežuje identifikacijo primerljivih transakcij. Za ilustracijo na primeru trgovin z živili je prav mogoče, da bosta dve trgovini, ki sta pred krizo primerljivo poslovali, učinke krize občutili diametralno nasprotno – tista z razvito spletno trgovino bo dobiček morebiti celo povečala, tista brez spletne trgovine pa bo pridelala globoko izgubo zaradi fizičnega zaprtja trgovskih centrov. Prav tako bodo večji trgovinski centri zaprti dlje kot bodo zaprte manjše trgovine, kar bo prav tako imelo vpliv na finančne izkaze sicer primerljivih družb. Jasno je, da na podlagi takšnih podatkov v danih okoliščinah družb ni mogoče primerjati in na tej podlagi ni mogoče izdelati zaključkov o primerljivosti transakcij.

Poleg navedenega lahko v praksi težave nastanejo v zvezi z alokacijo izgub znotraj posamezne skupine. Ni namreč mogoče mimo dejstva, da se bodo določene skupine družb vsaj kratkoročno soočale z večjimi izgubami. Smernice OECD sicer določajo, da povezane družbe lahko utrpijo pristne izgube, med drugim tudi zaradi slabih ekonomskih razmer,[5] vendar pa po našem mnenju to samo po sebi ne pomeni, da bodo kakršne koli izgube posamezne družbe znotraj skupine sprejemljive za finančne organe. Menimo, da bo večje izgube vsekakor težje upravičiti v primeru odvisnih družb, ki ne prevzemajo bistvenih rizikov ter v primeru analize transfernih cen po metodi cost plus, po kateri je določen dobiček, pa čeprav minimalen, že integriran v samo metodo.

Elementi primerljivosti se lahko spreminjajo tudi zaradi državnih vzpodbud, ki jih bodo prejemale družba, saj lahko različne vzpodbude vplivajo na (ne)primerljivost med družbami. Treba bo upoštevati, da vedno ne bo mogoče primerjati poslovanja družb, ki bodo upravičene do državnih vzpodbud, z družbami, ki takih vzpodbud ne bodo prejemale, še posebej v primerih, ko bo mogoče oceniti, da so takšne vzpodbude pomembno vplivale na poslovne izkaze oziroma finančne kazalnike poslovanja.

Pomembne posledice pričakujemo tudi na področju posojil med povezanimi osebami ter glede dobavnih verig povezanih oseb, vendar pa bosta ti tematiki zaradi obsežnosti obravnavani v naslednjih prispevkih.

3. Naši predlogi

Da bi do čim bolj zmanjšali vpliv epidemije COVID-19 na pravilnost rezultatov analize transfernih cen svetujemo, da se pri t. i. benchmark analizi upošteva vse posebnosti posameznega podjetja in se iz nabora primerljivih družb izključi družbe, ki se niso soočile s podobnimi negativnimi učinki epidemije COVID-19. Na prej predstavljenem primeru trgovin z živili bi v primeru, da bi iskali primerljive transakcije trgovine, ki ponuja tudi spletno trgovino, morali iz nabora primerljivih družb izključiti vse trgovine brez takšne spletne trgovine in obratno. Na drugi strani je smiselno razmisliti tudi, da se v nabor primerljivih družb vključi družbe, ki doslej vanj niso bile vključene. Izhajajoč iz zgornjega primera bi bilo smiselno v nabor primerljivih družb vključiti trgovine, ki se ukvarjajo s spletno trgovino, vendar do sedaj niso bile uvrščene iz drugih razlogov, vendar so se na krizo odzvale na podoben način kot pregledana družba. Poleg tega predlagamo, da se v benchmark analizo vključi čim bolj sveže podatke (kolikor so sveži podatki sploh na voljo) in se, kjer je to primerno, z vidika historičnega obdobja ne aplicira večletnih obdobij primerljivih transakcij, saj bodo v določenih primerih finančne okoliščine v takih večletnih obdobjih bistveno drugačne od finančnih okoliščin v konkretni krizi epidemije virusa COVID-19.

Dalje gre razmisliti tudi o tem, da se pri analizi transfernih cen upošteva prilagoditve iz naslova okoliščin, ki jih v finančnih izkazih primerljivih družb ne bo mogoče ugotoviti. Če je na primer posamezna družba poslovala tudi v času, ko večina primerljivih družb ni poslovala (in te okoliščine ne moremo upoštevati pri določitvi nabora primerljivih družb), je po našem mnenju takšno okoliščino pri analizi treba upoštevati. Enako velja na primer za izredne stroške, ki jih je imela zgolj testirana družba, ne pa družbe iz nabora primerljivih družb (na primer določene stroške prestrukturiranja), oziroma za stroške, povezane z ukrepi državnih pomoči.

Glede na vse navedeno svetujemo, da družbe posodobijo svoje obstoječe analize transfernih cen na način, da te odsevajo vse upoštevne spremembe, ki so nastale kot posledica epidemije COVID-19. Zanašanje na starejše analize ne bo ustrezno in lahko povzroči napake v transfernih cenah povezanih oseb, kar ima lahko pomembne davčne implikacije. Zaradi narave krize, kjer bo v določenem delu poslovanja drugačno od siceršnjega (normalnega) poslovanja, svetujemo, da družba hrani vso relevantno dokumentacijo, ki bi ji pozneje omogočala dokazovanje takega drugačnega poslovanja. Končno pa svetujemo še, da družbe pozorno spremljajo pojasnila in navodila FURS, saj je mogoče pričakovati, da bo zaradi izredne situacije tudi ta sproti spreminjala (»osveževala«) svoja stališča glede posameznih davčnih vprašanj.

piše: mag. Bećir Kečanović, Inštitut za razvoj vključujoče družbe - IRVD

Pojem javna varnost je prisoten v pogovornem jeziku in strokovnem izrazoslovju. Najdemo ga v zgodovinskih in pravnih virih. Posebno vlogo pa ima v Ustavi Republike Slovenije, splošnih načelih mednarodnega prava in korpusu ratificiranih mednarodnih pogodb, ki obvezujejo Slovenijo. V obliki generalne ustavne klavzule je javna varnost povezana s temeljnimi načeli in konkretnimi določbami Ustave. Na ta način tvori dinamičen in široko razvejan, z Ustavo določen sistem generalne klavzule »javna varnost« in povezav s sistemom nacionalne varnosti.

V procesu normativne integracije se z Ustavo določen sistem generalne klavzule »javna varnost« prenaša (integrira) v sistemske in področne predpise, druge splošne in konkretne akte ter materialna dejanja državnih organov, organov lokalne samouprave in nosilcev javnih pooblastil.[1] Po tej vertikalni in horizontalni liniji ustavnosti in zakonitosti iz 153. člena Ustave morajo predpisi, drugi splošni akti in materialna dejanja na pregleden (transparenten) način slediti tudi načelu pravne države iz 2. člena Ustave.[2]

Druga stran naslovnega sporočila o testiranju na COVID-19 v prenesenem pomenu govori o tem, kako je javna varnost v posebnih, kriznih ali izrednih razmerah na najstrožjem preizkusu ustavnosti in zakonitosti, ki poteka pod težo militantne demokracije. Ta pojem je povzet po izvirnem avtorstvu ameriškega misleca, pravnega in političnega teoretika nemškega rodu Karla Loewensteina.[3] V teoretičnem smislu združuje politično filozofijo, politologijo in ustavno pravo. Bistvo pa je v mejah dopustnosti in sprejemljivosti diskrecijskih odločitev politične oblasti o uvedbi izjemnih ukrepov in omejitev z okrepljenim delovanjem oboroženih organov države v posebnih, kriznih in izrednih razmerah. V zvezi s tem je Loewenstein že pred drugo svetovno vojno svaril, kako je najšibkejša točka demokracije ravno v nevarnosti izrednih razmer, ko celo smrtnemu sovražniku sama ponuja sredstva za njeno uničenje in avtokratski prevzem oblasti.[4]

Zgodovinsko ozadje in prehod v demokratično družbeno ureditev

Na zgodovinski poti od policijske države k sodobni pravni državi se je sistem generalne klavzule »javna varnost« razvijal v etičnem duhu in izročilu evropskega prava.[5] Če upoštevamo, da je bila pred tem prepuščena samovolji avtokratske oblasti, se javna varnost (angl. public security, public safety) še danes pojavlja v prispodobah poslednjega zatočišča absolutizma in policijske države. V sodobni ustavni demokraciji in pravni državi pa je eno najbolj robustnih meril varovanja človekovih pravic, osebnostnih in civilnih oz. političnih svoboščin človeka, kot osebe in državljana. Vse to je tudi v naši družbeni ureditvi zajeto z Ustavo določenim sistemom generalne klavzule »javna varnost«.[6]

Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo se je z Ustavo določen sistem generalne klavzule »javna varnost« razširil na Pogodbo o Evropski uniji (PEU), nacionalno in primarno pravo EU, skupno notranjo varnost in zunanjo politiko ter prakso visokih sodnih forumov. Z določbo 3.a in 8. člena Ustave je  javna varnost globoko zasidrana že v splošno veljavnih načelih mednarodnega prava in mednarodnih pogodbah, ki obvezujejo Slovenijo, vključno z Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic – EKČP in vlogo Evropskega sodišča za človekove pravice – ESČP.[7] Glede tega je pri nas gotovo največ uporabnega znanja v odločbah Ustavnega sodišča[8] in sodbah Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.[9]

Na zakonodajni ravni pa država pri urejanju javne varnosti še vedno ni dokončala prehoda iz prejšnje v demokratično družbeno ureditev. Kmalu po osamosvojitvi je sicer državni zbor začel zakonodajni postopek, da področje javne varnosti celostno, sistemsko in sistematično uskladi z načeli demokratične republike (1. člen Ustave) in pravne države (2. člen Ustave). To področje je namreč še nekaj let po osamosvojitvi urejal Zakon o notranjih zadevah. Kljub obsežnim spremembam, ni več ustrezal demokratičnim in pravnim standardom. Tudi zato je bilo nujno sprejeti novo zakonsko ureditev javne varnosti. Gradivo zakonodajnega postopka potrjuje, da je razprava o tem sprva potekala skladno z merili demokratičnosti in z Ustavo določenim sistemom generalne klavzule »javna varnost.[10]

Med prvo obravnavo na plenarni seji je nastal dvom, ali je predlagano besedilo primerno za celostno ureditev javne varnosti v enem samem zakonu. Sprejeta je bila odločitev, da se predlog preuredi in preimenuje v zakon o policiji. Tedanji poslanec dr. France Bučar je ob tem izrazil utemeljeno kritiko tako nesistemskemu in nekonsistentnemu urejanju javne varnosti.[11] Z istimi razlogi, na katere je opozarjal, danes veljavni Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol)[12] javne varnosti sploh ne ureja. Slovenska policija v strokovnem pogledu večinoma dosega visoke mednarodne standarde dela policije v demokratični družbi. Za uporabo policijskih pooblastil na področju javne varnosti pa v določbah ZNPPol nima ustrezne podlage.[13]

Pregled zakonske ureditve pooblastil občinskim redarjem in varnostnemu osebju gospodarskih združb zasebnega varovanja za uporabo prisilnih ukrepov in sredstev, primerljivih s policijskimi pooblastili, kaže, da tako slabšalen odnos do javne varnosti, kot v primeru ZNPPol, ni običajna praksa zakonodajalca. V Zakonu o občinskem redarstvu (ZOred) je javna varnost med strateškimi cilji zakonodajalca ter nalogami in pooblastili občinskih redarjev.[14] Z enakim pristopom je v Zakonu o zasebnem varovanju (ZZasV-1) urejeno delovanje gospodarskih združb zasebnega varovanja. ZZasV-1 v drugem odstavku 2. člena pravi, da je zasebno varovanje gospodarska dejavnost z namenom varovanja javnega reda, javne varnosti in naročnikov zasebnih varnostnih storitev.[15]

Celoten članek je dostopen za naročnike!

piše: univ. dipl. ekon. Silva Koritnik Rakela, Izobraževalna hiša Cilj

Računovodski standardi so pravila stroke, ki urejajo tako način evidentiranja poslovnih dogodkov kot tudi njihovo predstavitev v računovodskih izkazih in v pojasnilih, ki spremljajo izkaze. Zaradi epidemije so bili sprejeti številni izredni ukrepi v obliki državnih pomoči, ki bodo bistveno vplivali na postavke prihodkov v računovodskih izkazih. Hkrati pa se najemniki in najemodajalci dogovarjajo o novih pogojih – praviloma o nižjih najemninah ali začasnem neplačevanju najemnin. To sta dve področji, ki sta zahtevali dopolnitev oziroma spremembo računovodskih standardov.

Državne podpore

O državnih podporah smo pisali v dveh člankih v decembru 2015 z naslovom Državne podpore (pomoči) – računovodski in DDPO vidik:

Državne podpore (pomoči) v SRS 2016 (1. del)

Državne podpore (pomoči) v SRS 2016 (2. del)

Vsebina obeh omenjenih člankov je še vedno relevantna, saj z vidika računovodske obravnave državnih podpor ni prišlo do vsebinskih sprememb. Priporočamo, da si ju preberete.

Še vedno obstaja razlika med zbirkama SRS in MSRP glede predstavitve državnih podpor, o čemer pišemo v prej omenjenih člankih. V skladu z zbirko SRS državna podpora pri prejemniku vedno pomeni prihodek, nikoli se ne zmanjšujejo stroški. To velja tudi, ko podjetja prejemajo državno podporo kot oprostitev plačila obveznosti, ki so povzročile nastanek določenih stroškov.

Zbirka SRS je po napotkih za uporabo skromnejša in zato je zaradi pomembnosti teme strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo na svoji seji 10. aprila 2020 sprejel Pojasnilo 1 k Slovenskemu računovodskemu standardu 15: Računovodsko izkazovanje državnih pomoči zaradi COVID-19. Vsebinsko to pojasnilo ne predstavlja nobene novosti, pač pa le izrecno opozori na dejstvo, da je treba državne pomoči obravnavati kot poslovni prihodek in da bo treba v pojasnilih k računovodskim izkazom posebej razkriti znesek in opisati tudi njihovo naravo. To velja za obdobja poročanja, ki se zaključijo po 13. marcu 2020. Pojasnilo si lahko ogledate na tej povezavi.

Podjetja bodo deležna različnih oblik državnih podpor: odpusta plačila socialnih prispevkov, povračila nadomestila plač za čakanje na delo in morda tudi nižjih obrestnih mer pri posojilih. Nekatere med njimi so tudi pogojne in jih bo morda treba vrniti. Kadar je državno podporo treba vrniti (v celoti ali le delno) zaradi neizpolnjevanja pogojev, je treba vračilo obračunati kot popravek računovodske ocene (glej 5. točka Okvira v SRS oziroma MRS 8) – torej z učinkom v tekočem obdobju in v prihodnjih obdobjih. Tak primer so povračila nadomestil plač za čas čakanja na delo in nezmožnosti dela zaradi višje sile.

Po trenutnih zakonskih podlagah so do njih upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo prihodki v letu 2020 padli za več kot 10 % glede na leto 2019. Kako to pomoč obravnavati med letom, se bo vsako podjetje odločilo samo. Vsekakor bo v treba v medletnih poročilih, ki jih zahtevajo banke pa tudi lastniki, zneske prejetih podpor predstaviti posebej. Ob zaključku poslovnega leta 2020 pa bo višina prihodkov, ki je kriterij za to državno podporo, že znana. V primeru, da bo treba prejeto podporo vrniti, bo na bilančni dan prejeti znesek predstavljal obveznost, sicer pa prihodek.

Najemi

Pravni vidik najemnih pogodb je v zadnjih tednih kar pogosto obravnavana tema. Različni avtorji (pravniki) so pisali o tem, kdo naj nosi posledice pandemije v primeru najema prostorov, ki jih najemniki ne morejo uporabljati. Članki so nujno branje za vse, ki so v vlogi najemnikov ali najemodajalcev. Avtorji v njih predstavijo pogoje za odpoved najemnega razmerja in možnost razveze zaradi spremenjenih okoliščin ter pri tem opozorijo tudi na rešitve v drugih državah.

Medtem ko je pri pokrivanju stroškov plač podjetjem priskočila na pomoč država, se bo treba glede najemnin dogovoriti z najemodajalcem. Poslovno gledano gre za vprašanje, kdo naj nosi breme pandemije, ko številna podjetja niso mogla poslovati, ker jim je bilo to bodisi prepovedano ali pa niso mogla izpolnjevati predpisanih zaščitnih ukrepov. V nekaterih primerih pa bo prišlo tudi do razveze pogodb, kar pa ni vedno ravno enostavno in za najemnika praviloma tudi ne brez stroškov.

Podjetja morajo ukrepati hitro. Tudi najemodajalci se zavedajo, v kakšni situaciji so se znašli najemniki, in tako so nekateri že sami ponudili različne možnosti za blažitev likvidnostnih težav najemnikov. Ena od možnosti je odložitev plačila najemnin in taka pogodba z ekonomskega vidika ni spremenjena, saj skupni znesek najemnin ostane enak. V nekaterih primerih bodo sklenjeni dogovori o nižjih najemninah ali popolnem odpustu plačila najemnin za določeno obdobje, ki se pozneje ne poračunajo. V takih primeri pa govorimo o ekonomsko spremenjeni najemni pogodbi, ki jo je treba tudi ustrezno računovodsko obravnavati.

V skladu s SRS in MSRP sprememba zneska najemnine ustreza definiciji spremembe najema, razen če je ta predvidena že v osnovni pogodbi. Obračunavanje sprememb najemov pa je po obstoječih pravilih računovodskih standardov kompleksno. Praviloma to pomeni, da bi moral najemnik ponovno preračunati pravico do uporabe sredstev na podlagi spremenjene obveznosti iz najemov z uporabo trenutno veljavne diskontne stopnje. Kaj to pomeni za velike trgovske verige, ki imajo več sto pogodb, si lahko predstavljamo.

Zato je Odbor za mednarodne računovodske standarde (Odbor) dal v javno razpravo predlog sprememb MSRP 16 – Najemi. Izjemoma bo rok za razpravo samo 14 dni – izteče se 8. maja 2020. Predlagane spremembe bodo objavljene konec maja 2020 in se bodo uporabljale za obdobja poročanja, ki se začenjajo po 1. juniju 2020. Vendar pa je mogoča zgodnejša uporaba. V takih primerih se preračunajo zadržani dobički v obdobju prve uporabe. In kaj predlaga Odbor?

Uporabnikom bo dana izbirna možnost, da se spremembe najemnih pogodb, ki so posledica COVID 19 v letu 2020, ne obravnavajo kot spremembe najemov. To pomeni, da podjetja lahko nadaljujejo z nespremenjenim računovodenjem najemov – še naprej amortizirajo pravico do uporabe sredstev in prenašajo obresti v obrokih med odhodke obdobje ter hkrati pripoznajo znižanja najemnin v izkazu poslovnega izida kot negativne spremenljive najemnine.

To izjemo bo mogoče uporabiti le za pogodbe, ki bodo izpolnjevale naslednje tri pogoje:

• znesek nadomestila po spremenjeni pogodbi je enak ali pa nižji od izvirnega nadomestila,
• zmanjšani so zneski obrokov, ki zapadejo v plačilo v letu 2020,
• v pogodbi ni drugih pomembnejših sprememb pogojev najema.

Odbor torej ponuja možnost poenostavitve računovodenja najemnih pogodbe, ki izpolnjujejo pogoje, zapisane v predlogu sprememb. V dokument, ki ga je strokovno osebje predložilo v obravnavo Odboru, je vključena tabela za štiri različne situacije in knjiženje na podlagi poenostavljenih pravil. Za lažje razumevanje smo tabelo prevedli v slovenski jezik.

Zgled - Spremembe najemnin

Na dan 31.3.2020 ima najemnik izkazano obveznost iz najema v višini 2.000 DE. Mesečni obrok za plačilo znaša 100 DE. Zaradi poenostavitve je v vseh zgledih predpostavljeno
(i) da znašajo obresti v posameznem obroku 20 DE; in
(ii) da znižanju za 100 DE v enem izmed mesecev sledi zvišanje obroka za 100 DE, kadar gre samo za odlog plačila.

Analiza računovodske obravnave obveznosti iz najema prikazuje štiri različne okoliščine: pri prvi ni nobenih sprememb pri plačilih obrokov, v ostalih treh so okoliščine spremenjene kot je opisano. Obračun pravice do uporabe sredstev ni vključen, saj ta v vseh zgledih ostaja nespremenjen.