Ministrstvo za pravosodje je v drugi krog javne razprave poslalo posodobljeno različico predloga zakona o varstvu osebnih podatkov. Z njim se na novo urejajo pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, uporaba storitev informacijske družbe s strani otrok in položaj notranjega nadzora pri upravljavcih podatkov. Ravno v istem času Evropska komisija opozarja, da so članice EU slabo pripravljene na uveljavitev novih pravil o varstvu podatkov, ki posodabljajo predpise iz "prazgodovine". Nova uredba GDPR se začne uporabljati 25. maja, zato je komisija pripravila smernice za uporabo pravil ter spletno orodje v pomoč malim in srednjim podjetjem. Več o tej temi pa lahko izveste tudi na TFL seminarju Varstvo osebnih podatkov po Splošni uredbi o varstvu podatkov.

Klemenčič odstopil in podprl kandidatko iz BiH
Parlamentarna skupščina Sveta Evrope je za novo komisarko Sveta Evrope za človekove pravice izbrala kandidatko BiH Dunjo Mijatović, nekdanjo predstavnico Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi za svobodo medijev. Položaj bo prevzela 1. aprila. Za položaj je kandidiral tudi slovenski pravosodni minister Goran Klemenčič, ki pa je od kandidature odstopil in hkrati pozval poslance PS SE, naj podprejo kandidatko iz BiH. Ob tem je zapisal tudi, da je “Slovenija ponovno pokazala, ne samo pri moji kandidaturi, da še nismo dosegli ustrezne stopnje demokratične zrelosti, da bi enotno podprli svojega kandidata.”

Delodajalci za znižanje vseh davkov
Štiri reprezentativne delodajalske organizacije pozivajo k znižanju vseh davkov na predkrizno raven. Bolj ustrezna kot zvišanje plač se jim namreč zdi zagotovitev ugodnejših davkov ter učinkovite javne porabe. "Zaskrbljeno spremljamo predloge za povišanje plač, med drugim tudi zadnji predlog ministrice za delo Anje Kopač Mrak za povišanje minimalne plače za 4,7 odstotka," so v skupnem sporočilu vladi, državnemu zboru in državnemu svetu zapisali delodajalci. "Velja opozoriti, da še vedno veljajo t. i. krizni davki, kot sta višji DDV in višji davek na dohodek pravnih oseb, kljub temu da je kriza že za nami," so še poudarili.

Ni dogovora o minimalni plači
Sindikatom in delodajalcem ni uspelo zbližati stališč za dosego dogovora o višini dviga minimalne plače. Kot je povedal generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole, so sindikatom za letos in prihodnje leto predlagali 3,5-odstotni dvig, s čimer pa se ti niso strinjali. Kot je poudaril Smole, pri njihovem predlogu ni šlo za popuščanje, temveč razsodnost. Predlog bi namreč veljal tudi za prihodnje leto, ko se minimalna plača po Smoletovih ocenah ne bo nujno zvišala za več kot za stopnjo inflacije. Je pa Smole pohvalil sindikate, ki so pokazali veliko razumevanja.

Uredba o hrupu še ni usklajena
Ministrstvo za okolje in prostor še ni predstavilo novega predloga uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Osnutek dokumenta, ki ni bil pogodu niti gospodarstvu niti civilni družbi, je namreč še v medresorskem usklajevanju. Koliko bo v dopolnjenem predlogu upoštevanih podanih pripomb javnosti, ni znano. Glede načina sprejemanja uredbe se je sicer oglasil celo Varuh človekovih pravic: "Iz pobud in srečanj z nevladnimi organizacijami je mogoče razbrati, da strokovno javnost in civilno družbo (znova) najbolj moti, da ni bila pravočasno vključena v postopke priprave sprememb.”

SDS predlaga avtentično razlago glede poplačila podizvajalcev
Poslanska skupina SDS je v parlamentarni postopek vložila predlog za sprejem avtentične razlage 631. člena obligacijskega zakonika, ki ureja poplačilo podizvajalcv. Predlagajo, da je pogoj koneksnosti oz. zavezanosti v primeru terjatev izpolnjen, če se obe terjatvi nanašata na dela, opravljena v okviru istega pogodbenega razmerja. V stranki namreč opozarjajo, da je Višje sodišče v Ljubljani v več zadevah sprejelo izrazito ozko razlago zahteve po koneksnosti terjatev, in izpostavljajo, da namen 631. člena ni zaščita glavnega izvajalca, ki svojih obveznosti do podizvajalcev ne spoštuje.(TFL)