Specializirano državno tožilstvo je po lanski odločitvi ustavnega sodišča, ki je razveljavilo člen zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, ker da tožilstvo ne sme preverjati izvora premoženja tistih, ki so bili v postopku pred uveljavitvijo zakona, začelo umikati tožbe in že plačuje stroške pravdanja. Tožilstvo je do sedaj umaknilo deset tožb za odvzem premoženja in eno pritožbo. Sodišče je v sedmih primerih že izdalo sklep o ustavitvi postopka, v eni zadevi je izdalo zavrnilno sodbo, v eni zadevi pa sklep o umiku pritožbe.

Referenduma o migracijah ne bo
Odbor DZ za zunanjo politiko je zavrnil predlog za razpis posvetovalnega referenduma o obravnavi migracij, ki so ga v DZ vložili poslanci SDS in SNS. Ti so v razpravi poudarili, da je treba odločanje o migracijah prepustiti ljudstvu. Zunanji minister Miro Cerar in poslanci koalicije pa so izpostavili brezpredmetnost obravnave predloga. Gre za referendum o globalnem dogovoru ZN o migracijah, h kateremu je Slovenija pristopila decembra v Marakešu. Cerar je pojasnil, da je sprejemanje mednarodnopravnih aktov v pristojnosti vlade, in ne DZ. Branko Grims (SDS) pa je zatrdil, da bodo v prihodnosti DZ na podlagi dogovora ZN sprejemali zakonodajo, zaradi česar da je referendum upravičen.

Potrebno spreminjanje davčne zakonodaje
Za dosledno izvrševanje sprememb zakona o minimalni plači bodo že letos potrebne spremembe na področju davčne zakonodaje in socialnih transferov, da se ne izničijo učinki povišanja minimalne plače, opozarja Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Med drugim bi bilo treba zvišati mejo upravičenosti do najvišje splošne dohodninske olajšave. V razlagi zakona je navedeno, da bo neto minimalna plača v letu 2019 znašala 667 evrov, kar po besedah izvršne sekretarke ZSSS Andreje Poje ne bo uresničeno, če ne bo prišlo do spremembe lestvice za odmero dohodnine. "Če te spremembe vlada ne bo storila, bo imela največjo korist zaradi dviga minimalne plače prav država," je ocenila.

Prezaposlitev vojakov med pravosodne policiste
Ministrica za pravosodje Andreja Katič se je včeraj z ministrom za obrambo Karlom Erjavcem po telefonu pogovarjala o možnosti, da bi v prihodnje vojake, ki dopolnijo 45 let in se jim zato izteče zaposlitev v Slovenski vojski, preusmerili v zaposlitev v Upravo za izvrševanje kazenskih sankcij. Pogovori med resorjema o tej temi tečejo že nekaj časa. Erjavec je včeraj pojasnil, da si na ministrstvu za obrambo želijo ustrezno rešiti vprašanje zaposlitve vojakov po 45. letu starosti. Ena od možnosti je ta, da z njimi zapolnijo potrebe drugih delov javnega sektorja, med drugim policije, pravosodja oz. zaporov, pa tudi nadzora državne meje.

Novinarji pričakujejo več od medijske zakonodaje
Na seznamu kislih jabolk, v katera bo morala zagristi ekipa ministra za kulturo Dejana Prešička, je tudi medijska zakonodaja. Med zainteresirano javnostjo, še posebej v novinarskem cehu, so pričakovanja velika. Slišati je pozive h korenitim zakonskim spremembam, na ministrstvu pa za zdaj napovedujejo le poseg v "najbolj pomanjkljive" določbe. Po njihovih navedbah se predvidene spremembe nanašajo na "redefinicijo javnega interesa, kvote slovenske glasbe, ukrepanje ob spodbujanju k neenakopravnosti in nestrpnosti, odpravo nekaterih birokratskih postopkov, obvezno vključitev programov v javnem interesu, spodbujanje zaposlovanja novinarjev itd.".

Zavrnitev prevzema je bila nezakonita
Sodišče EU je odločilo, da mora Evropska komisija zaradi nepravilnosti v postopku preklicati zavrnitev, ki jo je kot regulator podala pri prevzemu nizozemske družbe za dostavo pošiljk TNT Express s strani konkurenta UPS leta 2013. TNT je nato kupil Fedex, UPS pa je predlani po sodbi na nižji stopnji zahteval 1,7 milijarde evrov odškodnine. Kakšne bodo posledice za Evropsko komisijo, od katere bo UPS verjetno zahteval odškodnino, še ni znano. V UPS morebitnega zahtevka še niso komentirali, posledice sodbe pa bi lahko bile po njihovem mnenju širše, saj bodo razjasnile kriterije pri združevanju. Iz Bruslja so medtem sporočili, da revidirajo odločitev in zadeve do zaključka revizije ne bodo komentirali.

Theresa May ostaja premierka
Britanski parlament včeraj premierki Theresi May ni izglasoval nezaupnice, ki jo je po torkovi zavrnitvi njenega dogovora z EU o brexitu zahteval vodja opozicijskih laburistov Jeremy Corbyn. Nezaupnico je podprlo 306 poslancev, proti jih je bilo 325. Premierka je izrazila zadovoljstvo in napovedala, da bo nadaljevala delo za izstop države iz EU. V EU so se medtem po zavrnitvi ločitvenega sporazuma vrstila opozorila pred negotovostjo in povečanim tveganjem za brexit brez dogovora ter želje po urejenem izstopu. Glavni pogajalec EU o brexitu Michel Barnier je v razpravi v Evropskem parlamentu v Strasbourgu dejal, da urejen brexit ostaja absolutna prioriteta unije.(TFL)