Stranke koalicije so v DZ posredovale predlog novele zakona o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj. Ta predvideva pridobitev odškodnine iz državne sheme ne glede na državljanstvo žrtve. Poleg tega predlog prinaša možnost, da se upravičenec do odškodnine odpove sodnemu varstvu, kar bi zagotovilo hitrejšo pravnomočnost odločbe. Povod za predlagano novelo so opozorila varuha človekovih pravic v zvezi s pomanjkljivo zakonodajno ureditvijo zagotavljanja pravice dostopa do odškodnine žrtvam trgovine z ljudmi.(več)

Vlada za poseg v interventna zakona za spopad z energetsko krizo
Vlada predlaga spremembo lani sprejetih interventnih zakonov za spopad z energetsko krizo. S prvim predlogom v zakonodajo med drugim vnaša zadnje odločitve na ravni EU, tudi glede skupnega nakupa plina, z drugim pa posega v pobiranje presežnih prihodkov energetskih družb, s katerimi se v delu financirajo ukrepi za spopad z energetsko draginjo.(več)

Ukrep povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas podaljšan do konca aprila
Vlada je na včerajšnji seji sprejela tudi sklep o podaljšanju ukrepa delnega povračila nadomestila plače zaradi skrajšanja polnega delovnega časa za en mesec, do 30. aprila. Ukrep lahko uporabijo upravičenci po zakonu o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize.(več)

Osnutek zakona o skupnih temeljih plačnega sistema bo vlada sindikatom predstavila predvidoma v ponedeljek
Vlada se je včeraj seznanila z osnutkom zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju in sprejela sklepe za nadaljevanje pogajanj z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja, so sporočili z ministrstva za javno upravo. Sindikatom naj bi ga predstavili v ponedeljek na nadaljevanju pogajanj za prenovo plačnega sistema v javnem sektorju.(več)

Vlada na seji tudi o drugih gospodarskih temah
Na včerajšnji redni seji je vlada med drugim določila srednjeročne ukrepe za oskrbo slovenske Istre z vodo. Ponovno je obravnavala in sprejela predlog novele zakona o javnih financah. Sprejela je tudi predlog novele zakona o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev. S spremembo uredbe je podaljšala ukrepe sofinanciranja na področju čebelarstva.(več)

Na ustavni komisiji DZ zelena luč začetku postopka za prenos imenovanja sodnikov v roke predsednika republike
Člani ustavne komisije DZ so z 11 glasovi za in petimi proti prižgali zeleno luč za začetek postopka ustavnih sprememb, s katerimi koalicija predlaga prenos pristojnosti imenovanja sodnikov na predlog Sodnega sveta z DZ na predsednika republike. Strokovna skupina bo predvidoma do konca aprila pripravila mnenje o osnutku ustavnega zakona.(več)

Ministrstvo za finance: Odločitve glede sprostitve kreditiranja v rokah Banke Slovenije
Ta teden sprejeta zakonska novela, po kateri bo lahko Banka Slovenije makrobonitetne ukrepe na področju kreditiranja prebivalstva določala tako, da nanje spremembe minimalne plače ne bodo več vplivale, še ne pomeni avtomatično tudi sprostitve omejitev kreditiranja, poudarjajo na finančnem ministrstvu. Odločitve so v rokah Banke Slovenije, dodajajo.(več)

Na ustavno sodišče predlog za izločitev sodnice Kogovšek Šalamon iz ustavne presoje novele zakona o RTVS
Prvopodpisani pod pobudo za ustavno presojo novele zakona o RTVS Peter Gregorčič je na ustavno sodišče podal predlog za izločitev sodnice Neže Kogovšek Šalamon iz ustavne presoje novele. Predlog sledi poročanju Televizije Slovenija o dopolnilnem delu ustavne sodnice na Mirovnem inštitutu, ki je sodeloval v referendumski kampanji o zakonu.(več)

Evropski poslanci z novo zakonodajo nad plačno vrzel med spoloma
Evropski parlament je potrdil nova pravila o zavezujočih ukrepih za preglednost plač. Podjetja bodo morala po novem razkriti informacije, s pomočjo katerih bodo zaposleni lažje primerjali plače in opozorili na obstoječe plačne vrzeli. Če bo plačna vrzel med spoloma višja kot pet odstotkov, bodo morala podjetja sprejeti ustrezne ukrepe.(več)

EU z okvirnim dogovorom o direktivi za obnovljive vire energije
Svet EU in Evropski parlament sta dosegla okvirni dogovor o direktivi za obnovljive vire energije. V skladu z dogovorom naj bi se delež energije iz obnovljivih virov do leta 2030 povečal na 42,5 odstotka z možnostjo dodatnega okvirnega povečanja za 2,5 odstotne točke, kar bi skupaj pomenilo 45-odstotni delež.(več)