Profesor na Univerzi na Primorskem Andraž Teršek je predsednika države Boruta Pahorja obvestil, da umika soglasje h kandidaturi za ustavnega sodnika. Teršek naj bi ugotovil, da za izvolitev na mesto ustavnega sodnika ne more zbrati potrebnih 46 poslanskih glasov. Pahor se je namreč včeraj sestal z vodji poslanskih skupin LMŠ in SDS. Medtem ko so v LMŠ podprli Terška, v SDS predlagajo nekdanjo generalno pravobranilko na Sodišču Evropske unije Verico Trstenjak. Terškov umik torej krepi možnost, da Pahor kot kandidatko predlaga Trstenjakovo.

Zelena luč za prodajo NLB
Nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga (SDH) je podal soglasje k razponu cene za delnico NLB. Ta bo objavljen šele v petek v prospektu za prvo javno izdajo delnic (IPO), predsednica uprave SDH Lidija Glavina pa je povedala le, da je ambiciozen. NLB bo po njenih zagotovilih še naprej ostala opredeljena kot pomembna naložba države, saj bo ta v njej ohranila 25 odstotkov plus eno delnico. Prospekt morajo pred objavo odobriti regulatorji, po objavi pa so v evropskih in ameriških finančnih centrih predvidene predstavite, na katerih bosta upravi SDH in NLB institucionalnim vlagateljem predstavili banko, nato pa se bo izoblikovala končna cena.

Nejasnosti glede odvzema nezakonitega premoženja
Zaradi še ene nejasnosti v zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora je specializirano državno tožilstvo sodišču predlagalo, da ustavi postopek zoper obsojenega člana organizirane kriminalne združbe Darka Lukavečkega in vrhovno sodišče zaprosi za svetovalno mnenje, je poročal Dnevnik. Odprto pravno vprašanje se nanaša na dopustnost nadomestnega odvzema nezakonitega premoženja, ki se izvaja v obliki odvzema zakonitega premoženja oziroma naložitve v plačilo denarnega zneska, ki ustreza tej vrednosti. Torej predvsem v primerih, ko se izkaže, da je toženi v nekem obdobju razpolagal z nezakonitim premoženjem, ki pa ga nima več.

Sindikati bi skorajda milijardo
Vlada je sindikatom javnega sektorja predstavila svoj predlog za rešitev stavkovnih zahtev. Njena ponudba naj bi bila vredna 234 milijonov evrov, kar bi realizirali v treh letih. Sindikalne zahteve ta znesek precej presegajo, po vladnih ocenah naj bi bile vredne skoraj milijardo: 972 milijonov evrov. Po vladnem predlogu naj bi na istem ostali zaposleni do 26. plačnega razreda in pooblaščene uradne osebe, ki so bile v spremembe plač vključene v prvem delu odprave plačnih anomalij lani. Zaposlenim nad 26. plačnim razredom naj bi dvignili plače za dva razreda, razen skupini I (agencije, skladi), ki naj bi bila deležna dviga za en plačni razred.

Država bo plačala PRO Plusu
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je razsodilo v več let starem sporu med podjetjem Pro Plus in Slovenijo oz. Agencijo za varstvo konkurence. Zaradi kršitve pravice do poštenega sojenja mora država podjetju plačati 52.500 evrov odškodnine in pokriti za 10.000 evrov stroškov, so sporočili s sodišča. Pravica je bila Pro Plusu kršena v primeru, ko mu je AVK zaradi domnevnega oviranja preiskave naložila denarno kazen v višini 105.000 evrov. Pro Plus je zahteval ustno obravnavo, a do nje ni prišlo. Pro Plus je po ugotovitvah AVK v obdobju od 1. januarja 2003 do 24. aprila 2013 zlorabljal prevladujoč položaj na trgu televizijskega oglaševanja.

Za boljšo in dostopnejšo pitno vodo
Poslanci Evropskega parlamenta so podprli dvig standardov kakovosti za pitno vodo po vsej Evropi. Zakonodaja med drugim znižuje dovoljene količine onesnaževal ter škodljivih bakterij v vodi ter uvaja nadzor nad mikroplastiko. Predlagani ukrepi iz prenovljene direktive EU o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi, predvidevajo tudi boljšo oskrbo z vodo na javnih mestih ter spodbujajo univerzalni dostop do pitne vode. Kot poudarja Evropski parlament, je voda iz pipe cenejša in prijaznejša do okolja od ustekleničene. Poleg javnih pitnikov bi morali spodbujati tudi razpoložljivost pitne vode v restavracijah, in sicer brezplačno ali za majhno postrežnino.(TFL)