Dnevne zakonodajne novosti / 21. januar 2019
LEX-KOLEDAR
Pravni akti, ki danes začnejo ali prenehajo veljati oz. se uporabljati: 0 pravnih aktov
Zadnji uradni list v obdelavi: št. 108/2022 z dne 12.8.2022
TEMA DNEVA
Vrhovno sodišče že drugič v korist banke
Tema dneva

Vrhovno sodišče je tudi v drugi sodbi glede posojil v švicarskih frankih, ki je postala pravnomočna, odločilo v korist banke. Kreditojemalka je zahtevala ničnost kreditne pogodbe, vrhovno sodišče pa je pritrdilo sodiščema nižjih stopenj in presodilo, da je banka ustrezno opravila pojasnilno dolžnost. Po pisanju časnika Delo gre za peto odločitev vrhovnega sodišča v tožbah kreditojemalcev v švicarskih frankih proti bankam. V prvih treh primerih je sodišče zadeve vrnilo na nižje instance, v zadnjih dveh pa je revizijo zavrnilo.

Na januarski seji tudi ustavna obtožba vlade
DZ bo na redni seji, ki se bo začela predvidoma 28. januarja, med drugim obravnaval predlog obtožbe predsednika vlade pred ustavnim sodiščem, ki sta ga vložili SDS in SNS in glede na napovedi poslanskih skupin nima realnih možnosti za uspeh. Predvidoma bo DZ tudi odredil parlamentarno preiskavo za ugotovitev politične odgovornosti pri domnevnih nepravilnostih v DUTB. Zahtevo je vložila NSi ob podpori vseh strank. Eden bistvenih elementov delovanja komisije bo ugotavljanje, kako je DUTB preverjala kupce terjatev, da ti terjatev niso prodali prvotnim dolžnikom. Ta teden pa bo mandatno-volilna komisija odločala o kandidatu za varuha človekovih pravic Petru Svetini.

Nujna seja komisije za nadzor javnih financ
Poslanci SDS so zahtevali sklic nujne seje komisije za nadzor javnih financ, na kateri bodo razpravljali o odločitvi državne revizijske komisije, ki je odpravila odločitev Darsa o izbiri najcenejšega ponudnika za gradnjo druge cevi predora Karavanke. Na seji se bo komisija DZ opredelila do zakonodaje, ki pokriva področje javnih razpisov z vidika učinkovitega in pravočasnega zagotavljanja infrastrukturnih projektov. V SDS predlagajo tri sklepe, med drugim da ministrstvo za javno upravo komisiji pisno predstavi predlog zakonodajnih rešitev s področja revizije postopkov javnega naročanja, ki bodo sledile zakonodajnim rešitvam in dobrim praksam iz tujine.

Nova hrvaška sodba proti LB in NLB
Županijsko sodišče v Zagrebu je nedavno zavrnilo pritožbi LB in NLB v enem od postopkov glede prenesenih deviznih vlog varčevalcev LB na Hrvaškem, s čimer je sodba postala pravnomočna, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje. Gre za prvi tak primer po uveljavitvi zakona, po katerem bo finančne posledice za NLB povrnil sklad za nasledstvo. Država je zaradi sodbe hrvaškemu veleposlaništvu v Ljubljani poslala diplomatsko noto, v kateri protestira zaradi kršitev mednarodnega prava in prava EU. Slovenija v noti izraža pričakovanje, da se bo Hrvaška vzdržala vseh ravnanj, ki so v nasprotju s sporazumom o vprašanjih nasledstva in memorandumom z Mokric.

Predobravnavni narok za “stalno pripravljenost”
Na Okrožnem sodišču v Ljubljani bo v četrtek stekel predobravnavni narok v zadevi, povezani z izplačili dodatkov za stalno pripravljenost na nekaterih fakultetah Univerze v Ljubljani. Zaradi zlorabe uradnega položaja se bodo zagovarjali štirje nekdanji in sedanji vodilni na ekonomski fakulteti. Obtožni predlog jih bremeni zlorabe uradnega položaja, za kar je zagrožena kazen zapora do enega leta, in pridobitev premoženjske koristi pri tem, za kar je zagrožena kazen od treh mesecev do petih let zapora. Tožilstvo jim namreč očita, da so omogočili izplačilo dodatkov v nasprotju z določbami zakona o javnih uslužbencih in zakona o sistemu plač v javnem sektorju.

Zamrznitev evropskih sredstev
Evropski parlament se je minuli teden v Strasbourgu zavzel za kaznovanje kršiteljic načela vladavine prava z zamrznitvijo evropskih sredstev. To je njegovo izhodišče za pogajanja s članicami EU, ki stališča še niso sprejele. Vprašanje je del pogajanj o večletnem proračunu. Za dogovor o tem je potrebno soglasje, tako da je končni rezultat vprašljiv. Po predlaganem postopku, v katerem bi imela osrednjo vlogo Evropska komisija, bi lahko kršiteljici zamrznili evropska sredstva, pri čemer pa naj bi bili končni upravičenci zavarovani, saj bi morala vlada kljub zamrznitvi evropskih sredstev poskrbeti za izvedbo programov.(TFL)