Vlada je na seji sprejela normativni program dela za letos, ki predvideva pripravo 200 predpisov. Med njimi je zakonodaja s področja zdravstva, pokojninskega zavarovanja, varstva okolja in stanovanjske politike. 63 predpisov je iz pristojnosti DZ, 40 iz pristojnosti vlade in 97 iz pristojnosti ministrstev. Program vključuje obvezne predpise, ki jih je treba pripraviti na podlagi obveznosti, ki izhajajo iz pravnega akta Evropske unije, nacionalnega predpisa, odločbe ustavnega sodišča ali mednarodnega sporazuma, zajema pa tudi neobvezne predpise.

Potrditev rebalansa in investicije za drugi tir
Vlada je sprejela predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna, s katerim se tako prihodki kot odhodki zvišujejo. Presežek je načrtovan v višini 0,4 odstotka BDP, kar je 0,1 odstotne točke več, kot je finančni minister Andrej Bertoncelj napovedal decembra. "Ob zmanjševanju dolga ustvarjamo presežek," je minister dejal po seji. Vlada pa je potrdila tudi investicijski program za gradnjo drugega tira Divača-Koper, po katerem bo zanj potrebnih 1,194 milijarde evrov brez DDV. "Projekt je ekonomsko upravičen," je po seji poudarila ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek in dodala, da se bo na koncu poplačal sam, z dajatvami za uporabnike.

Univerza (še) ne bo vrnila 781 tisočakov
Višje sodišče je po pritožbi Univerze v Ljubljani razveljavilo odločitev okrožnega sodišča, da mora univerza državi vrniti nekaj manj kot 781.000 evrov, ki so jih fakultete izplačale kot dodatek za stalno pripravljenost, in zadevo poslalo v ponovno sojenje. Glavna obravnava na okrožnem sodišču je razpisana za 15. marec. Kot so pojasnili na državnem odvetništvu, je višje sodišče ugotovilo, da je med pravdnima strankama sporna pravna podlaga zahtevka za plačilo neupravičeno izplačanih dodatkov za stalno pripravljenost zaposlenim. Zato višje sodišče od okrožnega terja, da se jasno in pravilno opredeli do pravne podlage.

Opomina na področju azila in migracij
Slovenija je iz Bruslja dobila dva opomina zaradi neustreznega ukrepanja, in sicer drugi opomin v povezavi z evropskimi pravili o pogojih za azil, ki med drugim odvračajo od sekundarnih migracij, in prvi opomin glede evropskih predpisov o enotnem dovoljenju, ki zagotavljajo enako obravnavo delavcev iz tretjih držav in s tem olajšujejo zakonite migracije. Slovenija ima zdaj na voljo dva meseca za odgovor. Če njen odziv glede enotnega dovoljenja ne bo ustrezen, se lahko komisija odloči, da ji pošlje drugi opomin, imenovan tudi obrazloženo mnenje. Tudi po tem ima država dva meseca časa za odziv, nato pa lahko komisija članico napoti na Sodišče EU.

Slovenija pred sodiščem EU
Evropska komisija se je odločila, da zaradi kršenja nedotakljivosti arhivov Evropske centralne banke (ECB) in dolžnosti lojalnega sodelovanja v povezavi z zasegom dokumentov osrednje denarne ustanove območja evra v okviru kriminalistične preiskave v Banki Slovenije julija 2016 proti Sloveniji sproži postopek pred Sodiščem EU. V Bruslju primer zelo pozorno spremljajo, saj je pomemben presedan. Na ministrstvu za pravosodje pa so v prvem odzivu zapisali, da se bodo na odločitev komisije lahko odzvali šele, ko bodo prejeli in preučili besedilo tožbe, o kateri še niso obveščeni.

V Evropi ni drugorazrednih otrok
Evropska komisija se je odločila za sprožitev postopka proti Avstriji zaradi sporne nove zakonodaje o indeksaciji otroških dodatkov. "V EU ni drugorazrednih otrok," je ob predstavitvi ukrepa poudarila evropska komisarka za zaposlovanje in socialne zadeve Marianne Thyssen. V Avstriji so od 1. januarja družinski prejemki in davčne olajšave za otroke, ki prebivajo v drugi članici, odvisni od življenjskih stroškov v tej članici. To pomeni, da bi bili mnogi državljani EU, ki v Avstriji delajo ter tam tako kot lokalni delavci plačujejo prispevke za socialno varnost in davke, deležni manj ugodnosti zgolj zato, ker njihovi otroci živijo v drugi državi članici, pojasnjujejo v Bruslju.(TFL)