Dnevne zakonodajne novosti / 16. januar 2019
LEX-KOLEDAR
Pravni akti, ki danes začnejo ali prenehajo veljati oz. se uporabljati: 0 pravnih aktov
Zadnji uradni list v obdelavi: št. 109/2022 z dne 16.8.2022
TEMA DNEVA
Predlog zakona o koncesijskih pogodbah
Tema dneva

Odbor DZ za finance je za sprejem na plenarni seji pripravil predlog zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah, s katerim se bo skladno z evropsko direktivo uredilo postopke za podeljevanje koncesij za gradnje in za storitve. S sprejemom zakona Slovenija že zamuja, zato ji grozi denarna kazen. Zakon se bo uporabljal za sklepanje tistih koncesijskih pogodb, katerih predmet je koncesija, ki ustreza opredelitvi koncesije za gradnje ali storitve, njihova vrednost pa je enaka ali višja od 5,548 milijona evrov. Zakon naj ne bi posegal v veljavno ureditev.

Britanski poslanci zavrnili ločitveni sporazum
Spodnji dom britanskega parlamenta je sinoči v skladu s pričakovanji zavrnil ločitveni sporazum, ki ga je britanska vlada sredi novembra dosegla z EU. Za dogovor sta glasovala 202 poslanca, 432 jih je bilo proti. Laburisti so takoj po objavi izidov glasovanja zahtevali glasovanje o nezaupnici vladi, o čemer bo parlament odločal danes. Zavrnitev sporazuma povečuje tveganje neurejenega brexita, je opozoril predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker v prvem odzivu na izid glasovanja v Londonu. Ob tem je Združeno kraljestvo pozval, naj čim prej razjasni svoje namere, saj časa skoraj ni več. GZS medtem ocenjuje, da bi izstop brez dogovora ogrozil slovenski izvoz, ne le na Otok, pač pa tudi v druge članice unije.

Evidenca nevladnih organizacij javno dostopna
Na spletnem mestu Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) je od včeraj mogoč brezplačen javni dostop do podatkov evidence nevladnih organizacij v javnem interesu. Z vzpostavitvijo evidence so prvič na enem mestu zbrani in javnosti dostopni podatki o omenjenih nevladnih organizacijah na vseh področjih, so pojasnili na Ajpesu. Na voljo so osnovni podatki o organizaciji, podatki o področjih, na katerih ima nevladna organizacija podeljen status delovanja v javnem interesu, in datumi o podelitvi oziroma odvzemu statusa. Prav tako so v evidenci številke in datumi pravnih aktov ali drugih pravnih podlag ter podatki o pristojnem ministrstvu.

Zakonske spremembe glede alkohola v prometu
Do podatkov, koliko voznikov je že več kot enkrat izgubilo vozniško dovoljenje zaradi vožnje pod vplivom alkohola, ni mogoče priti. V avtošolah opozarjajo, da bi k tem voznikom morali pristopiti drugače, saj njihov problem ni neznanje prometnih predpisov, ampak alkohol. Se pa morda obetajo nekatere zakonske spremembe glede alkohola v prometu. V zadnjem času je aktualna pobuda zavoda Varna pot, da bi se v primeru prometnih nesreč, katerih povzročitelj je bil pod vplivom alkohola ali drugih prepovedanih substanc, kot primarni vzrok prometne nesreče opredelil prav alkohol. Na ministrstvu pravijo, da bodo predlog resno proučili in da ne bi smelo biti težav pri iskanju potrebnega političnega soglasja za to.

Slovenija dober primer nadzora hrane
Sistem EU za zaščito potrošnikov pred kemičnimi nevarnostmi v hrani je spoštovan po vsem svetu, vendar je trenutno podhranjen in zato ne dovolj učinkovit, je opozorilo Evropsko računsko sodišče. Slovenijo izpostavlja kot primer dobre prakse, ker nacionalni organi preverjajo tudi živilske dodatke in arome, ne le pesticidov in veterinarskih zdravil. EU ima dober preventivni model za zagotavljanje varne hrane, a problem je nadzorni sistem, ki je prešibek, je opozoril član sodišča Janusz Wojciechowski, pristojen za pripravo poročila. Pravni okviri so tako obsežni, da javne oblasti težko izvajajo vse svoje obveznosti, še ugotavljajo revizorji ter pozivajo k boljši sinergiji med javnimi in zasebnimi sistemi nadzora.

Bruselj za odpravo soglasij glede davkov
Evropska komisija je včeraj sprožila razpravo o reformi odločanja o davčnih temah v EU. Predlaga postopen prehod od soglasja h kvalificirani večini. Soglasje je politično anahronistično, pravno problematično in gospodarsko neproduktivno ter vodi v stroške, zamude in slabe politike, utemeljuje komisija. EU igra vlogo v davčni politiki članic od vzpostavitve skupnega projekta pred šestimi desetletji. A če je soglasje imelo smisel na začetku, ko je bilo članic šest, ga danes več nima, meni komisar za gospodarske in finančne zadeve Pierre Moscovici. Komisija predlaga postopen prehod v štirih stopnjah, ki naj bi bil sklenjen do konca leta 2025.(TFL)