Preiskovalna komisija DZ je pri ugotavljanju domnevnega pranja denarja in financiranja terorizma v NLB potrdila sume pranja denarja, ki ga ni izvajal posameznik, temveč je šlo za del iranske državne sheme. Politično odgovornost za to je komisija pripisala nekdanjemu guvernerju Banke Slovenije Marku Kranjcu ter vladi Boruta Pahorja in njegovima ministroma Francetu Križaniču in Samuelu Žbogarju. V primeru Nove KBM pa preiskave ni dokončala, zato je predlagala, naj zadevi pride do dna nova komisija v naslednjem sklicu DZ. Parlamentarne stranke so se na predstavitev poročila komisije pred podrobno preučitvijo odzvale zadržano. Nova KBM pa je, kot so zapisali, pod novim vodstvom obvladovanje tveganj postavila kot prioriteto.

Azilanti in varčevalci LB zasuli upravno sodišče
Predsednica upravnega sodišča Jasna Šegan je opozorila, da se sodišče sooča z velikim porastom primerov na račun prosilcev za azil in varčevalcev nekdanje LB. Skupno število novih primerov se je lani povečalo za tretjino na skoraj 4000, zaradi česar se povečujejo zaostanki, je opozorila in izpostavila tudi kadrovske zagate sodišča. Kar polovica njihovih sodnikov je starejša od 60 let, kar napoveduje odhod številnih sodnikov v pokoj, je še opozorila predsednica sodišča. V letu 2017 so dobili v odločanje skupno 3976 novih zadev, razrešili pa so jih 2682. Skupaj imajo nerešenih še 3294 zadev, od tega najstarejša sega v leto 2016.

Ustavno sodišče ne bo obravnavalo pritožbe Združene desnice
Ustavno sodišče pritožb kandidatov Združene desnice na odločitev volilnih komisij in vrhovnega sodišča o zavrnitvi njihovih kandidatur ni sprejelo v obravnavo, so sporočili z ustavnega sodišča. Zapisali so, da je zakonska določba o zastopanosti spolov na listah jasna in vsakomur razumljiva. Volilne komisije so namreč ob pregledu kandidatnih list za volitve v DZ ugotovile, da nekatere ne upoštevajo spolne kvote. Listo koalicije Kangler & Primc - Združena desnica so zavrnili v Kranju in Novem mestu zaradi premalo žensk na listi, odločitev pa je nato potrdilo tudi vrhovno sodišče.

Kampanja pred kampanjo ni prekršek
Volilna kampanja pred državnozborskimi volitvami je v polnem teku, so pa letos nekatere stranke začele svoja stališča javnosti tudi s plakati in oglasi sporočati že pred njenim uradnim začetkom. Na inšpektoratu za notranje zadeve so dobili dve prijavi na to temo, a ker zakonodaja tega ne opredeljuje kot prekršek, niso uvedli nobenega postopka. Podrobnejših pojasnil, na koga naj bi se prijavi nanašali, niso podali. Ministrstvo za javno upravo na svojih spletnih straneh pojasnjuje, da so zakonske določbe o začetku kampanje povezane predvsem s povračili stroškov za kampanjo in drugimi pravili v tem obdobju.

EU žuga zaradi jedrskih odpadkov
Evropska komisija je v rednem mesečnem svežnju odločitev o kršitvah 20 držav članic pozvala k pravilnemu prenosu pravil EU o jedrskih odpadkih. Devetim je v zvezi s tem poslala uradne opomine, 16, tudi Slovenijo, pa je pozvala k sprejetju nacionalnih programov ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki. Poleg tega je komisija v obrazloženem mnenju pozvala Slovenijo, Portugalsko in Španijo, naj v svoje zakonodaje prenesejo predpise o tehnični brezhibnosti. Slovenija ni sprejela, objavila in komisiji sporočila nacionalnih ukrepov za prenos predpisov o rednih tehničnih pregledih motornih vozil in njihovih priklopnikov.

Na poti k čistejšim tovornjakom
Evropska komisija predlaga ukrepe za okolju bolj prijazno mobilnost. Med njimi so prvič najvišje dovoljene vrednosti izpustov ogljikovega dioksida za težka tovorna vozila. V letu 2025 bodo morali biti povprečni izpusti novih tovornjakov 15 odstotkov nižji kot leta 2019. Do leta 2030 naj bi se ta zahteva zvišala na vsaj 30 odstotkov. Tovornjaki do zdaj v EU še niso bili podvrženi standardom porabe goriva, čeprav so odgovorni za 22 odstotkov emisij vseh vozil, predstavljajo pa le pet odstotkov vozil na cestah. Medtem so ZDA, Japonska, Kitajska in Kanada omejitve izpustov ogljikovega dioksida za tovornjake že uvedle.(TFL)