Vrhovno sodišče je obeležilo 25. obletnico osamosvojitve. Zbranim sta spregovorila predsednik republike Borut Pahor in predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša. Pahor ocenjuje, da smo na področju sodstva v zadnjih letih naredili korake naprej, da pa ostaja še nekaj domačih nalog, ki jih je treba opraviti. Te morajo po besedah predsednika opraviti sodniki sami, saj jih namesto njih "ne more in ne sme nihče drug", svojo nalogo pa ima s sprejemanjem dobrih zakonov tudi politika. Masleša pa je opozoril, da je zagotavljanje pravne države naloga vseh vej oblasti. Ocenil je, da se domneva, "da je treba samo vzpostaviti demokracijo in zagotoviti delovanje prostega trga, pa bo pravna država prišla sama od sebe," ni uresničila.

Elementarno nerazumevanje pravne države

Predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša se je odzval tudi na negativno odločitev mandatno-volilne komisije DZ glede imenovanja Aleksandra Karakaša na mesto vrhovnega sodnika. Po njegovem gre za elementarno nerazumevanje sodniške neodvisnosti in pravne države. "Na ta način lahko pride do selekcije kadrov vse do najvišjega sodišča," je dejal in dodal, da so take razmere za pravno državo nevzdržne. Če bo DZ sledil predlogu komisije in zavrnil imenovanje Karakaša, to sicer ne bo edini primer, ko je najvišje zakonodajno telo v državi zavrnilo imenovanje sodnika. Januarja lani je denimo DZ zavrnil predlog Sodnega sveta, naj odvetnico Anito Dolinšek imenuje za višjo sodnico.

Brez dogovora z javnim sektorjem

Tudi zadnji poskus dogovora med predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja se je končal neuspešno, saj dogovora niso dosegli. Zato so sindikati predlagali, da se do njihovega zadnjega predloga opredeli vlada, od tega pa bo odvisno, kakšni bodo nadaljnji koraki. Kako naprej, se bodo v vladi in koaliciji odločali danes. Zvečer je namreč na parlamentarnem odboru za notranje zadeve predvidena obravnava predloga zakona o ukrepih za javni sektor za leto 2017, ki s sindikati ostaja neusklajen.

Kdo bo zamenjal Zvonka Fišerja?

Iztekel se je rok za prijavo na razpis za mesto generalnega državnega tožilca. Sedanjemu vodji državnega tožilstva Zvonku Fišerju se namreč maja prihodnje leto izteče mandat, kateri kandidati se bodo potegovali za njegovega naslednika, pa še ni znano. Za generalnega državnega tožilca je lahko imenovan državni tožilec, ki je ob prijavi mlajši od 64 let in izpolnjuje pogoje za imenovanje v naziv vrhovnega državnega tožilca. Kandidati morajo prijavi med drugim priložiti šestletni strateški program dela državnega tožilstva.

Le eno drugo mnenje brezplačno

Bolnik lahko drugo mnenje, ki je med univerzalnimi bolnikovimi pravicami, v okviru javne mreže kot samoplačnik dobi, kjerkoli in kolikokrat želi. Brezplačno ga lahko dobi pri zdravljenju na sekundarni in terciarni ravni največ enkrat za oceno istega zdravstvenega stanja, je v DZ dejala ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc. Prav tako za pridobitev drugega mnenja ni potrebna napotnica, je pojasnila ministrica v odgovoru na vprašanje poslanca NSi Jerneja Vrtovca. Če želi bolnik uveljaviti to pravico, morata tako on kot tudi zdravnik, ki ga zdravi, najprej opraviti temeljit pogovor o razlogih, namenu in potrebah za drugo mnenje.

TFL Glasnik: pogovor z mag. Ajšo Vodnik

Naša današnja sogovornica v TFL Glasniku je Ajša Vodnik, sicer magistra FDV, ki je od leta 2009 direktorica Ameriške gospodarske zbornice (AmCham) v Sloveniji. Le dan po izvolitvi novega ameriškega predsednika nam je postregla z najboljšim razmišljanjem tudi o vlogi Melanije Trump za Slovenijo. "Veliko me sprašujejo, kaj bo Melanija naredila za Slovenijo. Moj odgovor je: nič. Sami lahko naredimo vse. To je izjemna priložnost, da se bolje naučimo povedati svojo zgodbo … Najhuje bo, če bomo pritegnili pozornost in se ne bo zgodilo nič." Intervju z njo in še veliko drugih zanimivosti bomo objavili v današnjem TFL Glasniku.(TFL)