Trgovci želijo preprečiti začetek veljave razširjenega nabora nedovoljenih ravnanj v verigi s hrano, ki je po zakonu o kmetijstvu predviden z novim letom. Na ustavno sodišče so se obrnili za oceno ustavnosti tega dela zakona. Predlog za začasno zadržanje izvrševanja določb 61.f člena, prvega in drugega odstavka 61.g člena, prvega odstavka 61.h člena in 177.a člena zakona o kmetijstvu ter četrtega odstavka 14. člena novele zakona o kmetijstvu so skupaj z zahtevo za oceno ustavnosti vložili Mercator in drugi trgovci.

Razprava o NLB brez sklepov
DZ je šesturno razpravo o domnevni škodi zaradi prepozne prodaje NLB končal brez sklepov. Konec leta 2017 bi za banko iztržili več, so opozarjali v opozicijskih SNS, NSi in SDS, kjer za zamudo krivijo prejšnjo vlado. Kupnina bi bila po njihovih izračunih takrat vsaj 460 milijonov evrov višja. V opoziciji so želeli priporočiti vladi in pristojnim organom, naj se preišče in ugotovi odgovornost vlade Mira Cerarja za škodo, ki je nastala, ker Slovenija NLB ni prodala do konca leta 2017, kot se je ob njeni sanaciji zavezala Evropski komisiji. A po besedah državnega sekretarja na finančnem ministrstvu Metoda Dragonje vlada ni mogla predvideti, kakšne bodo razmere na kapitalskem trgu.

Pokojninske novele ne bo
Za predlog pokojninske novele, ki jo je vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Danijelom Krivcem iz SDS, se je končal zakonodajni postopek. Po razpravi na izredni seji ga je namreč kot primernega za nadaljnjo obravnavo ocenilo 26 poslank in poslancev, nasprotnega mnenja pa jih je bilo 44. Po predlogu bi odstotek za odmero pokojnine za 40 let dela postopoma zvišali na 63 odstotkov. Zvišal bi se tudi minimalni znesek za starostno ali invalidsko pokojnino, in sicer na osnovni znesek minimalnega dohodka, ki znaša 392,75 evra. Vlada ni podprla vsebine predloga, ker po njeni oceni ne gre za sistemske rešitve. Predlog tudi ne vsebuje finančnih posledic, je dejal državni sekretar na ministrstvu za delo Tilen Božič.

Sindikati proti grožnjam delodajalcem
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam sta včeraj v Ljubljani pripravili protestni shod, na katerem so delodajalce pozvali k zvišanju plač. Zahtevali so tudi intenzivna pogajanja za nove kolektivne pogodbe. Kot je dejala predsednica ZSSS Lidija Jerkič, bodo v primeru odpovedi kolektivnih pogodb stavkali. Predsednik Pergama Jakob Počivavšek je gospodarstvenikom očital, da visoke rasti ne delijo z zaposlenimi, čeprav uspeh doživljajo prav na račun delavcev in davkoplačevalcev. Dejal je tudi, da je čas za novo krovno kolektivno pogodbo za gospodarstvo.

Taksistu zapečatili vozilo
Opravljanje prevozov s taksiji je z vidika davčne zakonodaje ena bolj tveganih dejavnosti, pri kateri prihaja do številnih nepravilnosti. Finančna uprava RS (Furs) tako že dlje časa izvaja poostrene nadzore pri taksistih, pred kratkim pa je uporabila tudi enega izmed najstrožjih ukrepov - prepoved opravljanja dejavnosti in pečatenje vozila. V obdobju med letoma 2014 in 2016 so inšpektorji v tej dejavnosti opravili več kot 700 nadzorov. Nepravilnosti so ugotovili v 33 odstotkih primerov in našteli 106 kršitev zakonodaje. Dodatno so bile ugotovljene davčne obveznosti v skupni višini preko 250.000 evrov, so sporočili iz Fursa.

EU krepi boj proti lažnim novicam
Evropska komisija je predstavila akcijski načrt za boj proti dezinformacijam, da bi tako "zaščitili demokracijo in javno razpravo", tudi v luči prihajajočih volitev v Evropski parlament maja prihodnje leto. Akcijski načrt sloni na pozivu, ki so ga na komisijo junija na vrhu naslovili voditelji članic. Načrt uvaja konkretne ukrepe v boju proti lažnim "novicam", ki so v bistvu namerne dezinformacije. Tako naj bi se vzpostavil "sistem za hitro obveščanje". Prav tako naj bi pozorno bdeli nad izvajanjem samoregulativnega etičnega kodeksa, ki so ga sklenile določene spletne platforme in oglaševalski sektor. Načrt predvideva tudi povečanje sredstev v ta namen.(TFL)