Zakonodajni Supervizor: Mesečni pregled za april 2015

V tokratni številki Zakonodajnega Supervizorja boste našli celoten pregled vseh sprememb zakonodaje v aprilu 2015. Veljati ali uporabljati se je začelo 106 predpisov, prenehalo veljati ali se uporabljati je 39 predpisov, spremenilo pa se je 43 predpisov. Tako je na zadnji dan aprila veljalo 796 zakonov in 18.381 podzakonskih predpisov. Vsi podatki o spremembah v slovenski zakonodaji, tudi za pretekla obdobja, so sicer vedno na voljo v Zakonodajnem Supervizorju.

Vlada namerava v Bruslju zaprositi za podaljšanje veljavnosti dovoljenja, da lahko uporablja izjemo od skupnega sistema davka na dodano vrednost (DDV) do konca leta 2018. Izjema se nanaša na določitev praga letnega prometa, do katerega so davčni zavezanci obdavčeni pavšalno. V Sloveniji je ta prag zdaj postavljen pri 50.000 evrih. Prag za vstop v sistem DDV je bil pred leti za Slovenijo določen pri 25.000 evrih prometa letno, 1. aprila 2013 pa se je z dovoljenjem partneric v EU zvišal na današnjih 50.000 evrov. To dovoljenje preneha veljati 31. decembra 2015, zato je vlada na seji določila besedilo vloge za njegovo podaljšanje.

Vlada je potrdila tudi predlog zakona o davčnem potrjevanju računov, s katerim se predvideva uvedba elektronskega potrjevanja računov pri plačevanju blaga in storitev z gotovino oziroma t. i. davčnih blagajn. Po predlogu bo sistem zaživel z 2. januarjem 2016.

Ustavna komisija se je lotila razprave o predlogu ustavnih sprememb, ki bi omejile obseg financiranja programov zasebnih šol. Po mnenju Matjaža Hana (SD) namreč odločba ustavnega sodišča ruši razmerje med javnim in zasebnim šolstvom. Jožef Horvat (NSi) na drugi strani ocenjuje, da predlog pomeni "ideološki bes nad zasebnim šolstvom".

Poslanci SDS in NSi so vložili zahtevo za izredno sejo DZ v zvezi z ugotovitvami KPK o ravnanju Zvonka Fišerja in Aleša Zalarja. Poslanec SDS Vinko Gorenak opozarja, da je na čelu tožilstva še vedno "oseba, ki je ravnala koruptivno". Po oceni Ive Dimic (NSi) je stanje v pravosodju zaskrbljujoče tudi zato, ker za svoja dejanja nihče ne odgovarja.

Slovenski nacionalni odzivni center za obravnavo varnostnih incidentov na internetu (SI-CERT) je lani obravnaval 2060 incidentov, kar je 36 odstotkov več kot leta 2013. V zadnjih šestih letih se je skupno število obravnavanih incidentov povečalo za kar šestkrat. Motivi za incidente ostajajo enaki - finančna korist spletnih kriminalcev.

Predstavnica za svobodo medijev pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) Dunja Mijatović je pozvala slovenske oblasti k reformi kazenskega zakonika, da bi zaščitile novinarje, ki poročajo o zaupnih informacijah v javnem interesu.(TFL)