Včerajšnja pogajanja med vlado in sindikati javnega sektorja, ki so za jutri napovedali stavko, so se končala neuspešno. "Na žalost nismo nič bližje, kot smo bili v petek ali kakšen dan prej," je ob odhodu dejal vodja koordinacije stavkovnih odborov Jakob Počivavšek. Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je pojasnil, da je za vladno stran najbolj sporno, da je ena ključnih sindikalnih zahtev, da se ponovno spremenijo plače tistim do 26. plačnega razreda, čeprav so v tem delu za odpravo anomalij že namenili dodatnih 70 milijonov evrov. Potrdil je, da termina za nadaljevanje pogajanj niso določili. Sedaj se bodo na vladni strani posvetovali. Minister je ob tem poudaril, da zakon o stavki pravi, da si morata obe strani prizadevati za zbliževanje stališč.

Minimalna plača v rokah sindikatov in delodajalcev
Sindikati in delodajalci imajo še danes čas, da ministrici za delo Anji Kopač Mrak predstavijo skupen dogovor o višini dviga minimalne plače. Včeraj stališč še niso zbližali. Ministrica je napovedala, da bo morebiten dogovor spoštovala, če ga stranema ne bo uspelo doseči, pa bo nadaljevala s svojim predlogom. Po zakonu o minimalni plači namreč njeno višino za posamezno leto določi resorni minister po predhodnem posvetu s socialnimi partnerji. Kopač Mrak predlaga 4,7-odstotni dvig minimalne plače, s čimer se ne strinjajo niti sindikati niti delodajalci. Slednji bi plačo dvignili za 1,7 odstotka, kolikor je lani znašala inflacija, sindikati pa za 6,2 odstotka.

Trije okoljski izzivi za Slovenijo
Predstavniki Evropske komisije so v zadnjem pregledu izvajanja okoljske politike EU Slovenijo opozorili na tri glavne izzive. To so racionalizacija pravnega okvira, ohranitev območij Natura 2000 ter prednostna obravnava naložb v zvezi z odpadno vodo. "Vaša država je med članicami, ki precej dobro izpolnjujejo cilje zakonodaje EU," je v okviru dogodka Nacionalni dialog o izvajanju okoljske EU politike ocenila namestnica generalnega direktorja generalnega direktorata za okolje pri Evropski komisiji Joanna Drake. Pregled med drugim izpostavlja visok delež recikliranih odpadkov v Sloveniji, dodaja pa tudi, da so v Sloveniji prispevki prihodkov od okoljskega davka med najvišjimi v EU.

Hitrejši postopki za zaposlovanje tujcev
Postopki zaposlovanja tujcev iz držav zunaj EU so v zadnjem času po navedbah zavoda za zaposlovanje bistveno hitrejši in lažji kot v preteklosti, čeprav je po ugotovitvah ministrstev na tem področju še veliko izzivov in tudi prostora za izboljšave. Kot je na posvetu o tej temi povedala generalna direktorica Zavoda RS za zaposlovanje Mavricija Batič, so na zavodu število zaposlenih, ki se ukvarjajo z delovnimi dovoljenji, v zadnjih letih več kot potrojili. Povprečni časi izdaje so tako 17 dni za delovna dovoljenja za državljane Bosne in Hercegovine ter za mnenja, ki jih posredujejo upravnim enotam, 22 dni pa za dovoljenja za hrvaške državljane.

Okoljevarstveniki nasprotujejo noveli energetskega zakona
Okoljevarstveniki vladi očitajo, da s predlogom novele energetskega zakona znova uvaja finančno podporo Termoelektrarni Šoštanj, potem ko je pred enim letom v noveli pod pritiskom javnosti umaknila sporno subvencijo Tešu v obliki prednostnega dispečiranja. Vlada zdaj z novelo zakona razširja področje za plačevanje zagotavljanja sistemskih storitev, predvsem pri primarni regulaciji. Na infrastrukturnem ministrstvu očitke zanikajo, saj morajo to storitev že zdaj izvajati vse elektrarne. Storitev primarne regulacije je namenjena temu, da je v regulacijskem območju vsak trenutek zagotovljeno ravnotežje med proizvodnjo in porabo, tudi v primeru izpadov proizvodnih enot ali večjih porabnikov.

Brez večjih groženj finančni stabilnosti
Tveganja v finančnem sektorju se od sredine lanskega leta niso spremenila tako, da bi pomembneje ogrozila finančno stabilnost, v najnovejšem poročilu o finančni stabilnosti ugotavlja Banka Slovenije. Posojilna aktivnost bank se krepi, postopno začenjajo rasti tudi prihodki. Dogajanje na trgu nepremičnin še ne povzroča prekomernih tveganj. V nadzorniku bančnega sistema ugotavljajo tudi, da so neobrestni prihodki v zadnjih letih sicer naraščali, a praviloma kot posledica enkratnih dogodkov, tako da niso uspeli v celoti nadomestiti izpada neto obrestnih prihodkov. Zniževanje operativnih stroškov se medtem po več letih njihovega krčenja ustavlja.(TFL)