Poslanci koalicije so v parlamentarno proceduro vložili predloga sprememb zakona o vladi ter zakona o državni upravi, s katerima povečujejo število državnih sekretarjev na posameznih ministrstvih in vladnih službah. Na ministrstvu za zdravje bi se denimo število državnih sekretarjev povečalo z dva na štiri. Veljavni zakon o državni upravi namreč določa, da ima posamezno ministrstvo lahko največ dva državna sekretarja, izjema je le ministrstvo za finance, kjer so državni sekretarji lahko štirje.

Obeti za dve parlamentarni preiskavi
V DZ se obetata dve parlamentarni preiskavi. V SDS, NSi in SNS zahtevajo preiskavo o ugotavljanju odgovornosti na programu otroške kardiologije ter področju nabav medicinske opreme. Kot je pojasnila poslanka SDS Jelka Godec, zahtevajo preiskavo z namenom, da bi ugotovili dejansko stanje na področju otroške kardiologije v Sloveniji ter politično odgovornost nosilcev javnih funkcij in nosilcev javnih funkcij v zdravstveni dejavnosti zaradi opustitve dolžnega ravnanja. V koalicijskih poslanskih skupinah pa so se dogovorili za vložitev zahteve za ustanovitev preiskovalne komisije o politični odgovornosti pri financiranju političnih strank iz tujine, kar je nezakonito.

Novela zakona o revidiranju
Odbor DZ za finance je dopolnil in potrdil predlog novele zakona o revidiranju, s katero naj bi Slovenija kot zadnja članica EU prenesla določila področne evropske direktive, zaradi tožbe Evropske komisije pa ji grozi finančna kazen. Opozicija je menila, da je predlog nepregleden in vsebinsko slab, in pozvala k prekinitvi obravnave ter pripravi novega zakona. Sloveniji zaradi zamude pri prenosu direktive grozi globa v višini skoraj 8000 evrov dnevno. Države so morale določbe direktive prenesti do 17. junija 2016, Slovenija pa je edina članica EU, ki tega še ni storila. Predlog novele zakona je bil v DZ marca letos, a je odbor razpravo prekinil, po odstopu vlade pa se je obravnava ustavila.

Nujni postopek potrjen za dva zakona
Kolegij predsednika DZ je med drugim včeraj odločal o predlogih vlade za obravnavo zakonskih besedil po nujnem postopku. Potrdil je nujni postopek obravnave novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki je del dogovora o plačah, ki so ga v ponedeljek podpisali vlada in sindikati javnega sektorja. Prav tako bo DZ po nujnem postopku obravnaval predlog zakona o interventnih ukrepih pri ravnanju s komunalno odpadno embalažo in z odpadnimi nagrobnimi svečami, s katero želi vlada rešiti problematiko nakopičene odpadne embalaže in sveč. Niso pa potrdili nujnega postopka za spremembe zakona o odškodninah za izbrisane.

Reforma cestnega prevoza …
Prometni ministri EU so v ponedeljek ponoči po štirinajsturnih pogajanjih dosegli dogovor o ključni reformi cestnega prevoza, ki naj bi zagotovila ravnotežje med ustreznimi delovnimi razmerami tovornjakarjev in svobodo zagotavljanja čezmejnih storitev. Ta uspeh bo imel daljnosežne pozitivne posledice, je ocenila evropska komisarka za promet Violeta Bulc. Kot enega ključnih elementov dogovora je izpostavila digitalizacijo cestnega prometa, konkretno zgodnejšo uvedbo pametnih tahografov druge generacije. Vsa vozila, ki izvajajo mednarodne prevozne dejavnosti, bodo morala biti opremljena s to napravo do konca leta 2024, medtem ko je bila uvedba sprva načrtovana leta 2034.

… in reforma območja evra
Finančni ministri 27 članic EU - brez Velike Britanije – so včeraj po osemnajstih urah pogajanj v Bruslju le dosegli dogovor o reformi območja evra, ki pa ne bo tako obsežna, kot so nakazovale prvotne ambicije. Dejansko so se dogovorili le o reformi evropskega reševalnega sklada ESM, ki je v minuli krizi pomagal članicam z resnimi finančnimi težavami. Cilj reforme ESM je izboljšati pripravljenost na finančne krize. Prvotne ambicije, ki jih je poskušal uveljaviti francoski predsednik Emmanuel Macron, pa so precej razvodenele. V dogovoru namreč manjka resen načrt za vzpostavitev pravega proračuna območja evra.(TFL)