Predlog novele zakona o kazenskem postopku je dobil zeleno luč odbora za pravosodje. Razpravo so zaznamovali različni pomisleki o ustavni oziroma zakonski skladnosti posameznih rešitev, na kar je opozorila tudi zakonodajno-pravna služba DZ. Dopolnjen predlog novele je nato podprlo 7 poslancev, proti jih je bilo 6. Ministrica za pravosodje Andreja Katič je povedala, da so iz novele izvzeli vse sporne rešitve, zaradi katerih je DZ v preteklem mandatu zavrnil prejšnjo novelo. Tudi zato bo v prihodnosti nujen razmislek o celoviti prenovi kazenskega postopka.

Spremembe dveh policijskih zakonov
Vlada je določila predloga sprememb dveh policijskih zakonov. S spremembami zakona o organiziranosti in delu v policiji sledi stavkovnemu sporazumu glede obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja policistov, z novelo zakona o nalogah in pooblastilih policije pa evropski direktivi. Glavni razlog za novelo je popolna implementacija direktive EU o uporabi podatkov iz evidence podatkov o potnikih za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje in pregon terorističnih in hudih kaznivih dejanj v naš pravni red. Vlada ob tem še pojasnjuje, da celovite implementacije omenjene direktive ne more biti brez spremembe zakona o letalstvu.

Volilna zakonodaja pri Pahorju
Pet pravnikov s področja volilnega prava je pripravilo ustavnopravna izhodišča za uresničitev ustavne odločbe, po kateri del volilne zakonodaje ni v skladu z ustavo. Nastala so po iniciativi predsednika republike, ki vodi razpravo v zvezi s spremembo te zakonodaje. Gradivo je včeraj po poročanju Večera romalo tudi političnim strankam v DZ. Parlamentarne stranke se morajo namreč o spremembah sporazumeti in jim zagotoviti dvotretjinsko večino. Predsednik Pahor za prihodnji petek sicer sklicuje nov sestanek s pogajalci, ki so jih za pogovore o volilnem sistemu določile stranke. DZ ima čas za odpravo neskladja do decembra 2020.

Sindikati kritizirajo predlog GZS
Predlog socialnega sporazuma, ki ga je pripravila GZS, je med sindikati naletel na kritike. Med drugim mu očitajo, da je v njem premalo govora o rasti plač. Kot odgovor so predstavili predlog splošne kolektivne pogodbe za zasebni sektor, ki sledi zahtevi po odpravi razkoraka med najnižjimi osnovnimi plačami po tarifnih razredih in minimalno plačo. Kot je dejala predsednica ZSSS Lidija Jerkič, spodbudo socialnemu dialogu od GZS pozdravljajo, a se je treba zavedati, da je socialni sporazum širši dokument, ki naj bi vključeval vse socialne partnerje. V ZSSS tudi poudarjajo, da sporazuma, ki bi spremenil vsebino zakona o minimalni plači, ne bodo podprli.

Ustavni sodniki razumeli socialno stisko
Ustavno sodišče je pritrdilo ustavni pritožbi Pirančanke Ane Komljenović, ki ji je zaradi socialne stiske grozila izguba neprofitnega stanovanja. Občina Piran je zaradi neplačevanja najemnine od nje zahtevala izselitev, čemur je na drugi stopnji pritrdilo koprsko višje sodišče. Ustavno sodišče je sodbo razveljavilo in jo vrnilo v ponovno odločanje. Sodniki so sicer pritrdili občini, da je lahko z vidika njenih interesov nesprejemljivo, če bi morala na dolgi rok trpeti neplačevanje najemnin. Vendar je lahko tak sklep le rezultat skrbnega tehtanja pravice do spoštovanja doma najemnika stanovanja na eni strani in interesov občine na drugi strani, pri tem pa mora upoštevati vse okoliščine konkretnega primera.

Zavrnitev trgovinskih pogajanj EU z ZDA
Evropski parlament je zavrnil obnovitev trgovinskih pogajanj z ZDA. Mandat Evropski komisiji za pogajanja sicer podelijo članice EU, bo pa parlament o morebitnem trgovinskem sporazumu na koncu odločal. Od 750 evropskih poslancev jih je ob glasovanju na seji sodelovalo le 458 - za pogajanja je glasovalo 198 poslancev, 223 jih je bilo proti, 37 pa se jih je vzdržalo. Trgovinski pogovori med Evropsko komisijo in vlado v Washingtonu že potekajo, Evropska komisija pa še nima mandata za pogajanja. "Glasovanje smo vzeli na znanje. Počakali bomo na izid pogovorov v okviru Sveta EU," je dejal predstavnik Evropske komisije in dodal, da bo komisija Evropski parlament "seveda vključila v celoten proces".(TFL)