DZ je na izredni seji sklenil, da predlog novele zakona o davku na dodano vrednost (DDV), s katerim bi znižali DDV nazaj na raven pred krizo, ni primeren za nadaljnjo obravnavo. S tem se je neuspešno končal že tretji poskus opozicijske SDS za znižanje DDV. Poleg poslancev SDS so podporo predlogu tokrat izrazili le še v poslanskih skupinah NSi in SNS. Vlada znižanju DDV nasprotuje zaradi potreb po nadaljevanju javnofinančne konsolidacije. Predlog bi namreč po izračunih finančnega ministrstva povzročil za 580 milijonov evrov manj pobranih davkov.

Država mora razkriti podatke o žičnati ograji
Upravno sodišče je pritrdilo Informacijskemu pooblaščencu, da mora Zavod RS za blagovne rezerve iz štirih pogodb, sklenjenih s podjetjem Minis, umakniti stopnjo tajnosti interno in pogodbe posredovati Transparency International Slovenia, je sporočila informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik. Država mora tako razkriti podatke o žičnati ograji. Sodišče je po navedbah pooblaščenke poudarilo, da je pri tem pomembno, da je prosilec nevladna organizacija, ki se ukvarja s civilnim nadzorom nad porabo javnih sredstev, varnostna ograja pa je bila "z vidika njene narave, vrste ter cene v času odločanja brez dvoma takšna tema, ki prestane test zaznavne pomembnosti za splošno javnost".

Vlada proti omilitvi odgovornosti delodajalca
Vlada ne podpira predloga novele pokojninskega zakona, v katerem skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Jožefom Horvatom iz NSi predlaga omilitev določb glede odškodninske odgovornosti delodajalcev. Predlog po mnenju vlade nasprotuje pravilom odškodninske odgovornosti delodajalcev. Po predlogu naj bi bila odškodninska odgovornost delodajalca v primeru, ko zaradi neupoštevanja predpisov pride do poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, sprejemljiva, če delodajalec krši predpise namenoma ali iz hude malomarnosti. Če pa je vzrok za poškodbo na strani delavca ali če gre za primere manjše malomarnosti, ta odgovornost ni sprejemljiva, menijo v NSi.

Noveliranje zakona o zavarovalništvu
Vlada je sprejela predlog novele zakona o zavarovalništvu, katere cilj je zagotavljanje varstva zavarovalcev in potrošnikov, ne glede na distribucijske kanale. Novela bo v slovenski pravni red prenesla evropsko direktivo o distribuciji zavarovalnih produktov, ki se je v EU začela uporabljati oktobra. Sprememba zakona prinaša višjo raven zaščite imetnikov zavarovalnih polic, še kakovostnejše informacije za potrošnike in boljša pravila poslovanja za prodajalce zavarovanj. Med drugim opredeljuje vsebino, pomen in rok hrambe nove četrte zbirke osebnih podatkov, ki jih bodo zavarovalnice morale zbirati zaradi dodatnih obveznosti pri distribuciji zavarovalnih produktov.

Pozitivno poslovanje le izolske in jeseniške bolnišnice
Vlada je na seji obravnavala tudi poročilo o poteku sanacije v javnih zdravstvenih zavodih. Iz sanacijskih programov je razvidno, da bodo predvidoma letos pozitivno poslovale le izolska in jeseniška bolnišnica ter ljubljanski onkološki inštitut, so sporočili z ministrstva za zdravje. Vlada pa se je seznanila tudi s poročilom o revizijah v javnih zdravstvenih zavodih o namenski porabi sredstev, zagotovljenih z zakonom o interventnih ukrepih za zagotovitev finančne stabilnosti javnih zdravstvenih zavodov. Vlada je 15 javnim zdravstvenim zavodom iz državnega proračuna zagotovila sredstva v skupni višini dobrih 135,6 milijona evrov.

Napoved tudi enodnevnih vinjet
Evropski parlament je podprl predlog direktive o spremembah cestninjenja, po katerem bi morale države članice cestnino za težja tovorna vozila in avtobuse od leta 2023 zaračunavati glede na dejansko prevoženo razdaljo. Za lažja tovorna vozila in minibuse bi to veljalo od leta 2027. Predlog pa se nanaša tudi na kratkotrajne vinjete za osebne avtomobile. Da bi zaščitili tuje voznike, ki so na določenem območju le občasno, predlog predvideva zgornjo cenovno mejo za takšne vinjete. Poleg tega bodo morale biti kratkotrajne vinjete na voljo tudi za en dan in za en teden. Predlog bodo zdaj v potrditev na mizo dobili ministri EU, nato pa se bodo lahko začela pogajanja s Svetom EU.

Prepoved neofašističnih in neonacističnih skupin
Evropski parlament je z veliko večino sprejel resolucijo, s katero poziva k prepovedi neofašističnih in neonacističnih skupin v EU. Evroposlance namreč skrbi, ker so fašizem, rasizem in sovraštvo do tujcev postali nekaj vsakdanjega. Predlagajo, da bi v okviru policije vzpostavili enote proti zločinom iz sovraštva, ki bi zagotovile preiskavo tovrstnih zločinov in kazenski pregon odgovornih. Države članice pa pozivajo, naj učinkovito prepovejo neofašistične in neonacistične ter vse druge skupine, ki poveličujejo nacizem in fašizem. Po mnenju parlamenta bi morali skupaj z družbenimi mediji sprejeti tudi ukrepe za ustavitev širjenja rasizma, fašizma in sovraštva do tujcev na spletu.(TFL)