Državni proračun je septembra drugi mesec zapored ustvaril presežek. Potem ko je ta avgusta dosegel 74,4 milijona evrov, je bil septembra pri 6,7 milijona evrov. Skupni primanjkljaj po devetih mesecih je s tem pri 523,4 milijona evrov, kar je po navedbah ministrstva za finance skladno z načrti. Proračunski prihodki so septembra dosegli 639,7 milijona evrov, kar je 30,9 milijona evrov več kot v enakem lanskem obdobju, je razvidno iz najnovejših podatkov o proračunski realizaciji. V skladu s proračunom, ki ga je DZ sprejel novembra lani, je proračunski primanjkljaj za letos določen v višini 839,3 milijona evrov oz. 2,1 odstotka bruto domačega proizvoda. To je najnižji predvideni primanjkljaj po začetku krize.

Slovenski proračun v Bruslju
Vlada v osnutku proračunskega načrta za leto 2017, ki ga je v ponedeljek poslala v oceno Evropski komisiji, napoveduje dodatno izboljšanje položaja v javnih financah. Ker pa novi statistični podatki kažejo, da je bil javnofinančni primanjkljaj lani nižji od zadnjih ocen, bo moral biti napor pri zniževanju primanjkljaja v letu 2017 večji. Ocenjevanje proračunskih predlogov predvideva zakonodajni sveženj novih pravil, ki krepijo evropski nadzor nad nacionalnimi proračuni, imenovan dvojček. Ta je začel veljati spomladi 2013. Bruselj ima zdaj do konca meseca čas, da proračunske dokumente oceni, v primeru resnih kršitev pa lahko države pozove tudi k popravkom proračunov.

Ministri odložili podpis Cete
Ministri za trgovino EU so na zasedanju v Luxembourgu odložili dokončno odločitev o podpisu trgovinskega in investicijskega sporazuma med EU in Kanado, znanega pod kratico Ceta. Vsi pomisleki glede Cete pri nekaterih državah članicah namreč še niso bili odpravljeni. Med državami, ki niso dale soglasja odločitvi o podpisu sporazuma, je tudi Belgija. Med ostalimi članicami se omenjata še Romunija in Bolgarija. Pogovori se bodo sedaj nadaljevali, da bi sporazum, kot je bilo predvideno, lahko podpisali prihodnji četrtek, je po zasedanju dejala evropska komisarka za trgovino Cecilia Malmström.

Konec razprave o socialnovarstvenih prejemkih
Z današnjim dnem se zaključuje javna razprava o predlogu novele zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki za prejemnike varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči ukinja zaznambe na nepremičninah ter obveznost vračanja iz dediščine. Kot oseba, ki ima dovolj lastnih sredstev za preživljanje, se po predlogu novele šteje oseba, ki ima v lasti stanovanje oz. hišo, katere vrednost presega 120.000 evrov. Na ministrstvu za delo pravijo, da so v času javne razprave prejeli nekaj pripomb, ki naj bi jih zbrali v prihodnjih dneh.

Poročilo o DUTB pred Cerarjem
Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman je predsedniku vlade Miru Cerarju predala poročilo o nedavnem dogajanju na Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB), Cerar pa se je odločil, da najkasneje prihodnji teden skliče sejo skupščine DUTB. Poročilo bo danes obravnavala tudi vlada, a sprejema kakšnih sklepov ni pričakovati. Posnetki nekaterih sej upravnega odbora DUTB, ki jih je pred časom pridobil in objavil portal Pod črto, po navedbah portala razkrivajo, da je DUTB vsaj v dveh primerih obšla t. i. Lahovnikov zakon oz. je dovolila podjetju, v katerem je solastnik, da njegova določila obide.

Za boljšo varnost pri delu
Dejavnosti na področju varnosti in zdravja pri delu morajo biti usmerjene v ozaveščanje in preventivo. Vsako zmanjšanje nezgod pri delu in bolezni prinaša koristi celotni družbi, so poudarili udeleženci sklepne mednarodne konference projekta za izboljšanje organizacije dela in varnosti pri delu. Dejavnosti nameravajo okrepiti tudi s spletnimi orodji. Po mnenju govornikov lahko z ustrezno preventivo občutno razbremenimo zdravstveni sistem, kar je še posebej izpostavil predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Drago Delalut. Kot je poudaril, bi morala biti del prizadevanj za krajše čakalne vrste tudi preventiva.(TFL)