V tokratni številki Zakonodajnega Supervizorja boste našli celoten pregled vseh sprememb zakonodaje v marcu 2025. V prvem pomladanskem mesecu je začelo veljati ali se uporabljati 121 aktov, 18 predpisov je prenehalo veljati ali se uporabljati, spremenilo pa se je 41 predpisov. Tako je na zadnji dan marca veljalo 768 zakonov in 22.158 podzakonskih predpisov. Vsi podatki o spremembah v slovenski zakonodaji, tudi za pretekla obdobja, so sicer vedno na voljo v Zakonodajnem Supervizorju.

V EU preložen začetek izvajanja dveh okoljskih zakonodajnih aktov
Svet EU je prikimal predlogu Evropske komisije za preložitev začetka izvajanja določenih delov direktiv o trajnostnem poročanju podjetij in o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti, namenjenih poenostavitvi določenih okoljskih pravil in povečanju konkurenčnosti EU. Pristojni se bodo zdaj posvetili vsebinskim spremembam direktiv.(več)

KPK: Pravila o nasprotju interesov kršena največkrat
Predhodni postopek KPK v primeru povezav premierja Roberta Goloba in poslovneža Tomaža Subotiča bo predvidoma končan v nekaj mesecih, so za STA navedli na KPK. Čeprav so pravila glede nasprotja interesov v veljavi že 15 let, sicer še vedno zaznavajo njihovo pomanjkljivo poznavanje, največ ugotovljenih kršitev beležijo prav s tega področja.(več)

Pri zavrnitvi zdravstvene oskrbe zaradi spolne usmerjenosti ugotovljena diskriminacija
Zagovornik načela enakosti opozarja, da nihče ne sme ostati brez zdravstvene oskrbe zaradi katere izmed svojih osebnih okoliščin. To je znova poudaril ob primeru, v katerem je ginekologinja istospolno usmerjeni pacientki odrekla zdravstveno obravnavo zaradi njene spolne usmerjenosti. Pri tem je ugotovil diskriminacijo, so navedli pri Zagovorniku.(več)

Ljubljanska mestna svetnica kršila zakon o integriteti
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je ugotovila kršitev nasprotja interesov v primeru ljubljanske svetnice Nade Verbič. Ta je namreč kot članica komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pri sklepu o imenovanju štirih predstavnikov občine v svet Lutkovnega gledališča Ljubljana glasovala sama zase, so sporočili iz KPK.(več)

Med velikonočnimi prazniki mirovanje medbančnih plačil
Med prihajajočimi velikonočnimi prazniki evropski plačilni sistem Target 2 ne bo posloval, zato banke in hranilnice v Sloveniji ter v ostalih državah območja evra ne bodo izvajale medbančnega plačilnega prometa. To bo veljalo v petek, 18. aprila, ko je v Sloveniji še običajen delovni dan. FURS opozarja, da je obveznost zavezanca, ki zapade pri Finančni upravi v petek, pravočasno poravnana, če je plačana dan prej.(več)

Ministrstvo preverja voljo za javno zasebno partnerstvo pri gradnji nove sodne palače v Ljubljani
Ministrstvo za pravosodje je objavilo poziv morebitnim promotorjem k podaji vlog o zainteresiranosti za javno-zasebno partnerstvo pri izgradnji nove sodne stavbe v Ljubljani. Cilj je zagotoviti ustrezne poslovne prostore, manjšo lokacijsko razpršenost ter kvalitetnejše, varnejše in racionalnejše delovanje prvostopenjskih sodišč v Ljubljani.(več)

Na drugi poziv Sodnega sveta ni prispela nobena kandidatura za predsednika vrhovnega sodišča
Na Sodnem svetu do vključno včeraj niso prejeli nobene kandidature na poziv k vložitvi kandidatur za mesto predsednika vrhovnega sodišča, so za STA pojasnili na Sodnem svetu. Zadnji dan za vložitev kandidatur je bil petek, kar pomeni, da lahko v prihodnjih dneh vendarle še prejmejo kakšno prijavo po pošti.(več)

Domnevni osnutek obsodilne sodbe v zadevi Trenta po oceni celjskega sodišča čisto ponarejanje
Več spletnih portalov je čez vikend objavilo anonimno pismo o razmerah na celjskem sodišču, iz katerega naj bi izhajalo, da naj bi bila sodba obtoženim v zadevi Trenta že spisana. Na celjskem sodišču so za STA pojasnili, da s sodišča niso ušli nobeni dokumenti, pri domnevnem osnutku obsodilne sodbe pa gre po njihovi oceni za čisto ponarejanje.(več)

V EU dogovor o zakonodaji za krepitev odpornosti tal
Evropski parlament in Svet EU sta prejšnji teden dosegla politični dogovor o predlogu direktive o spremljanju in odpornosti tal, katere namen je okrepiti odpornost tal, minimizirati onesnaževanje in do leta 2050 zagotoviti zdravje vseh tal v uniji. Trenutno namreč več kot 60 odstotkov tal v EU ni v dobrem stanju, opozarjajo v Bruslju.(več)