Vlada je na včerajšnji zadnji redni seji sprejela uredbo, s katero na podlagi zakona o spodbujanju digitalne vključenosti določa dokumente za koriščenje digitalnih bonov '22. Te bodo prejeli osnovnošolci zadnje triade, dijaki, študenti in starejši od 55 let, unovčevati pa jih bo mogoče začeti 15. junija. Za leto 2022 je vrednost bonov določena v višini 150 evrov, porabiti jih bo mogoče za nakup računalniške opreme, starejši se bodo lahko udeležili tudi brezplačnih tečajev s področja osnovnih digitalnih veščin.(več)

Tudi obiskovalci v bolnišnicah in socialnovarstvenih zavodih ne bodo več potrebovali pogoja PCT
Vlada je v skladu s priporočili strokovne svetovalne skupine sprejela odlok, po katerem pogoja PCT ni več potrebno izpolnjevati uporabnikom in obiskovalcem bolnišnic in socialno varstvenih zavodov. Razlog za takšno odločitev so ugodnejša epidemiološka slika in značilnosti različice omikron, so sporočili z vlade.(več)

Vlada sprejela aneks k splošnemu dogovoru v zdravstvu
Vlada je sprejela tudi aneks ena k splošnemu dogovoru v zdravstvu za pogodbeno leto 2022. Njegovi finančni učinki za letošnje leto znašajo 53,7 milijona evrov. Aneks predvideva 35,7 milijona evrov dodatnih sredstev za bolnišnice, so po seji sporočili z vlade.(več)

Vlada sprejela sklep o ustanovitvi javnega raziskovalnega zavoda Znanstveno in inovacijsko središče Pomurje
Vlada je sprejela sklep o ustanovitvi javnega raziskovalnega zavoda Znanstveno in inovacijsko središče Pomurje in ga bo objavila v uradnem listu. Cilj je podpreti znanstveni razvoj in inovativnost Pomurja ter vzhodne regije, s tem pa tudi celotne Slovenije, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje.(več)

Vlada razglasila 17. maj kot nacionalni dan spomina na žrtve komunizma
Vlada je razglasila, da se 17. maj v Sloveniji obeležuje kot nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Pri tem je izhajala iz civilizacijske norme, da povzročitelje nasilja in zla dejanja merimo po istih kriterijih, in sledila naporom za preprečitev ponovitve najbolj tragičnih dogodkov iz naše zgodovine, je vlada navedla na Twitterju.(več)

Odhajajoči poslanci sprejeli več kot 370 zakonskih aktov
Z ustanovno sejo nove sestave DZ se bo končala mandatna doba aktualnega sklica. Ta se je v štirih letih sestal na 129 sejah, ki so skupaj trajale več kot 260 dni. Poslanci so obravnavali več kot 1600 točk dnevnega reda ter sprejeli več kot 370 zakonskih aktov, od tega 323 zakonov. Po rednem postopku je bilo sprejetih 109 zakonov, 76 po nujnem, 88 pa po skrajšanem postopku.(več)

DZ na ustanovni seji tudi o morebitni spornosti mandata Ferenca Horvatha
Na današnji ustanovni seji novega sklica državnega zbora bodo novoizvoljeni poslanci potrdili svoje mandate. Ob tem se bodo, kot kaže, ukvarjali tudi z vprašanjem, ali lahko poslanec madžarske narodne skupnosti Ferenc Horvath zaradi opravljanja nezdružljivih funkcij znova zasede poslanski stolček.(več)

Slovenska notarska zbornica v luči mednarodnega projekta predlaga spremembe
Predstavniki sodstva, notariata in ministrstva za pravosodje so na mednarodni okrogli mizi razpravljali o možnih perspektivah slovenskega sodnega sistema in spremembah, ki bi med drugim v primerih zapuščinskih zadev dale več pristojnosti notarjem. Sprememba naj bi po eni strani razbremenila sodstvo, po drugi pa okrepila položaj notarjev.(več)

Po ugotovitvah ministrstva za obrambo je to v povezavi s sumi nepravilnosti utrpelo za okoli 1,2 milijona evrov škode
Na ministrstvu za obrambo so v odzivu na poročanje portala Necenzurirano o sumih kaznivih dejanj pri vzdrževanju vozil v lasti Slovenske vojske in nabavi rezervnih delov poudarili, da so takoj ob pojavu sumov nepravilnosti hitro in odločno ukrepali. Škoda, ki je nastala ministrstvu, pa po ugotovitvah ministrstva znaša približno 1,2 milijona evrov.(več)

V stanovskih organizacijah računajo na posluh bodoče pravosodne ministrice
V organizacijah na področju pravosodja imajo do kandidatke za bodočo pravosodno ministrico Dominike Švarc Pipan visoka pričakovanja. Sodniki med drugim pričakujejo spremembo odnosa izvršne oblasti do sodne in večji posluh za zavedanje o pomenu sodniške neodvisnosti, tožilci pa na prvem mestu izpostavljajo kadrovsko popolnitev državnih tožilstev.(več)