Državni zbor je s 47 glasovi za in 20 proti sprejel zakon o pogojih imenovanja izrednega člana uprave v družbah sistemskega pomena za državo, s katerim želi vlada zaščiti Mercator. Vlada bo lahko v družbo poslala izrednega člana uprave, večinskemu družbeniku v težavah pa se bo odvzel privilegij dajanja škodljivih navodil svoji hčeri. Predlog zakona pomeni poseg v zasebno lastnino in je neustaven, sta opozorila Marko Pogačnik (SDS) in Matej Tonin (NSi). "Ta zakon Mercatorja ne more rešiti," je dejal Tonin, Pogačnik pa je menil, da trenutna zakonodaja o gospodarskih družbah v zadostni meri ščiti družbe pred obvladujočimi družbami. Vendar pa zakon o gospodarskih družbah pod določenimi pogoji dovoljuje tudi škodljiva navodila obvladujoči družbi, je spomnil Uroš Prikl (DeSUS).

Prvi zakon o sodnem svetu
Državni zbor je z 48 glasovi za in 23 glasovi proti potrdil tudi predlog zakona o sodnem svetu. S tem zakonom bo Slovenija prvič dobila samostojen predpis, ki sistemsko ureja položaj, pristojnosti in vlogo Sodnega sveta, je minuli petek poudaril minister za pravosodje Goran Klemenčič. Na očitek poslanca SDS Vinka Gorenaka, da je zakon le zlepljenka delov različnih zakonov, je Klemenčič odgovoril, da je pomemben del členov v zakon prenesen iz zakonov o sodiščih in o sodniški službi, prinaša pa tudi pomembne novosti. Izpostavil je ureditev disciplinskih postopkov zoper sodnike, ki se z vrhovnega sodišča prenašajo na Sodni svet.

Slovenija bo imela državno odvetništvo
Z 52 glasovi za in 19 glasovi proti je DZ potrdil predlog zakona o državnem odvetništvu. Kot je minuli teden v razpravi poudaril minister za pravosodje Goran Klemenčič, zakon na novo ustanavlja državno odvetništvo kot samostojen državni organ s svojo odgovornostjo, učinkovitim ravnanjem, fleksibilnostjo in transparentnim ravnanjem. Državno odvetništvo bo samostojen in avtonomen državni organ. Opravljalo bo strokovne naloge na področju varstva premoženjskih ter drugih pravic in interesov države prek pravnega zastopanja v sodnih in drugih postopkih pred domačimi, tujimi in mednarodnimi sodišči ter arbitražami.

Sprejetje zakona o vajeništvu
Državni zbor je z 52 glasovi za in 16 proti sprejel tudi predlog zakona o vajeništvu, ki ga je vlada pripravila z namenom približati poklicno izobraževanje mladih potrebam delodajalcev ter izobraževalni sistem tesneje povezati z obrtjo in gospodarstvom. Zakon, ki so ga po navedbah ministrice Maje Makovec Brenčič usklajevali z vsemi socialnimi partnerji, naj bi poskusno uvedli že v naslednjem šolskem letu. Delodajalci so sicer zakonu nenaklonjeni, zato se mu obeta veto državnega sveta. O tem naj bi DS odločal že na današnji izredni seji. Kot so za STA pojasnili v DS, bodo s to točko predvidoma razširili dnevni red izredne seje DS, na kateri bodo obravnavali predlog veta na zakon o drugem tiru.

500 evrov najnižje pokojnine
Brez glasu proti so poslanci sprejeli novelo pokojninskega zakona, ki jo je vlada vložila v DZ za obravnavo po skrajšanem postopku. Po noveli zakona, ki jo je pripravila na pobudo zveze društev upokojencev, bo ob izpolnjenih polnih upokojitvenih pogojih najnižja pokojnina znašala 500 evrov. Višina pokojnine mora biti vsaj tako visoka, da upokojencem ne bo treba zaprositi za varstveni dodatek, menijo v vladi. Najnižja pokojnina bo v skladu z novelo po njihovih navedbah zagotovljena skoraj 45.300 osebam. Med njimi je več kot 29.700 žensk.

Slovenija bo plačala odškodnino
Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je odločilo, da mora Slovenija Zoranu Vaskrsiću plačati odškodnino in povračilo stroškov v skupni vrednosti 85.000 evrov zaradi rubeža in prodaje hiše v izvršilnem postopku, nastalem zaradi osnovnega dolga Vaskrsića v višini 124 evrov. Na vrhovnem sodišču ob tem ugotavljajo, da je evropsko sodišče "očitno drugače tolmačilo slovensko izvršbeno zakonodajo, ki so jo tudi sodišča v tem postopku upoštevala". Kot so izpostavili tako na vrhovnem sodišču kot na ministrstvu za pravosodje, je bila slovenska zakonodaja, tudi na podlagi izkušenj konkretnega primera, v tem času že dopolnjena.(TFL)